Velvet Buzzsaw – Recenzija

Čeprav na površju deluje kot tipična grozljivka z nadnaravnimi elementi, Velvet Buzzsaw hkrati tudi nakazuje na mnoge Netflixove filme, ki veljajo predvsem za “povprečne” projekte, in so bili uspešni zgolj zaradi njihovih znanih imen (Bird Box). Dan Gilroyev Velvet Buzzsaw je obešenjaški košček satire, oblečen v občasne jump-scare in kaotični vrtinec klišejev filmov o duhovih.

Povezana slika

Talentirana zasedba – vključno z Jakeom Gyllenhaalom (ki sčasoma preide v prepoteno obsesivno polomijo), Rene Russo (v eni njenih boljših vlog v zadnjih letih), Johnom Malkovichem (v svoji drugi algoritmični stranski vlogi v Netflix grozljivki ta mesec) in Zawe Ashton – “oživi” karikaturo sodobne umetnosti (v slogu Roberta Altmana), s čimer vzpostavijo morilski svet, ki uniči zaznavanje, ter skrbi za super bogate in obenem služi kot edinstveno lovišče za “prekletstvo”, ki se prenaša skozi tiste, ki so bili povezani z prodajo grozljivih umetnin nedavno umrlega norca. Vse skupaj je res edinstveni “prostor za zakol”: muzej in galerija umetnosti. Sam morem priznati, da zagotovo ni zlahka pomisliti oz. se spomniti na film, ki bi bil podoben temu, čeprav vse skupaj deluje malce površno in neoblikovano, ko “zlobni umetniški hipster duh” začne izvajati svoje (nejasno) maščevanje. Seveda, posebnost in splošna zabava sta zagotovo v tem, “kdo bo naslednji umrl”, toda metodologija plenilskega duha samega, je popolnoma raztresena in zmedena: “mix and match” pristop, ki si “lastnosti” izposoja od ducata drugih zloveščih filmskih duhov. Bistvo tega je (vsaj predvidevam), da lahko ta zlobna prikazen “prevzame” katero koli obliko umetnosti. Ne samo stvaritve mučenega slikarja samega, ki služi kot pobudnik tega prekletstva, temveč prav vse umetnine. Vse to sicer ustvari zabavno razvrstitev Chekovih eksponatov skozi film (saj se več kosov umetnin “vrne” na precej strašljive in srhljive načine), toda gledalci nikoli ne prejmemo razloga oz. pojasnila, zakaj za vraga je temu sploh tako.

Rezultat iskanja slik za velvet buzzsaw  art

Morda bi pomislili, da bi Jake Gyllenhaalov umetnostni kritik Morf Vandevalt (ja, dejnsko) prišel do kakšnih odgovorov, vsaj zatem ko se globoko poglobi v ozadje in zgodovino teh temačnih, a kljub temu privlačnih umetnin. Toda moram vas razočarati, Morf izve le, da je umetnik imel dokaj “neprijetno” otroštvo, in da je morda v preteklih letih pobil lepo kopico ljudi… kaj več pa ne. Do Morfovega spoznanja, da nobena umetnina tega človeka ne bi smela biti prodana (kar je očitno to, kar “požene” umore), je to največ, kar nam je ponujeno, vsaj iz stališča osnovnega pojasnila za vse skupaj. In kot maščevalna prikazen, lahko ta zlobni eterični fenomen naredi praktično vse, kar si želi. Toda kljub temu, da se film zdi, kot grozljivka, je istočasno tudi triumfalno cenen “notranji” pogled/komentar na pohlepno industrijo, kjer sta združena dva filmska svetova, za katere bi pričakovali, da sta po vsej verjetnosti nezdružljiva. Kot majhno razočaranje, pa tudi velja dejstvo, da  režiser/scenarist Dan Gilroy (Nightcrawler) ne ponudi nobenih novih izjav oz. komentarjev na “plitvost” umetnosti, mode ali kakršnih koli drugih tovrstnih težav z ohranjanjem integritete v ekspanzionistični senci trgovanja (stvar, ki jo zagotovo nisem pričakoval zgolj jaz).

Kot “ghost mystery”, Velvet Buzzsaw zagotovo malce zaide v nezaželene in površne teritorije, ter nam ponudi le “bežno” količino dobrin. Toda morda prav ti napol oblikovani nadnaravni elementi žanru omogočijo združitev s satiričnim pogledom na svet umetnosti, in na načine, ki še zdaleč ne bi smeli delovati na papirju. V vsakem primeru, film velja za zabaven in ponižen dar k žanru grozljivke, še posebej v svetu pretenzije in statusa.

OCENA: 7/10

Komentarji

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.
Primoz But

Latest posts by Primoz But (see all)

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.