Večerje v filmih – ZAKAJ?

Kaj je sploh tako zanimivega v navadnem prizoru oz. sceni, kjer liki le mirno večerjajo? Zakaj bi režiser sploh žrtvoval svoj ljubi čas za nekaj tako preprostega in na videz ne pomembnega? To je tema na katero se bomo osredotočili danes!

Menim, da je lahko tako imenovani “prizor večerje” v filmu eden izmed najmočnejših in razkrivajočih prizorov v filmu. Vedno nam prikažejo mnogo več, kot le ljudi kako jedo. Prikažejo nam občestvo! Seveda občestvo ljudi za mizo. Režiserji takšne prizore uporabljajo, da nam prikažejo razmerja med vsakim likom. Kako se eni med seboj zelo razumejo, drugi pa žal manj. Ampak kot ponavadi, je tukaj ponovno nekaj več.  Vsi poznamo potek tipične večerje. Pri njej ješ, opišeš svoj dan, poveš kak vic ali dva in se nato odpraviš v posteljo. Zato torej, ko v obroku v filmu nekaj gre narobe oz. se zgodi nekaj nenavadnega, to lahko še posebej opazimo, saj smo sami navajeni na nekaj čisto preprostega in običajnega. In to je tisto, kar daje “prizoru večerje” res veliko potenciala! Bodisi za humor ali dramo.

Poglejmo si kaj lahko ti prizori dosežejo v naslednjih treh oddelkih: LJUDJE JEDO, KONFLIKT, NEPRIČAKOVANO

LJUDJE JEDO

Preprosto povedano, ljudje pač moramo jesti. To nas naredi človeške. Ko so nam prikazani liki kako jedo, so nam ti liki prikazani kot ljudje. Ljudje s katerimi se lahko povežemo in postavimo v njihov svet. Res je, da se nas večina po vsej verjetnosti ne mora povezati recimo z ropanjem draguljev, lahko pa se brez dvoma s prepirom za mizo.  Te scene nam omogočijo, da z liki empatiziramo. Tarantino je mojster takšnih scen, kar je še posebno vidno v Reservoir Dogs (1992) in Pulp Fiction (1994). Ko v teh filmih opazimo like, ki so še nedolgo nazaj uživali v preprostem obroku, kako nenadoma iz žepa potegnejo puško in začnejo ropati restavracijo, je to za nas še toliko bolj šokantno, saj smo jih še pred kratkim lahko videli takšne kot so res, kot ljudi. Enako kot mi.

KONFLIKT

Ko ljudje pridejo na večerjo, pričakujemo nekaj mirnega in običajnega. Vendar tako vedno pač ne gre. “Prizori večerje” so odlični za prikaz konflikta. Ko liki besno zapustijo mizo, razbijajo krožnike, za mizo ostanejo sami… nam to pove veliko o teh likih, brez, da bi nam o tem dejansko bilo kaj povedano. Zato je v primeru “uspešnega” oz. običajnega obroka rezultat ravno nasproten.

NEPRIČAKOVANO

Večerja vedno ne poteka gladko. Ne za nas v resničnem življenju in zagotovo tudi ne za naše filmske like. Ker se sami zavedamo, kako neprijetno ali “nerodno” lahko izpade kakšna večerja (recimo s starši našega ljubega dekleta), nam vse skupaj lahko izpade še toliko bolj smešno, ko se v kakšni večerji zgodi nekaj neobičajnega oz. vse ne gre ravno tako kot je bilo planirano. Poleg humorja ima seveda tudi tukaj lahko velik dramatičen učinek. Kot primer lahko vzamemo Ridley Scottov Alien (1979), ki bo za vselej po vsej verjetnosti veljal za glaven primer, ki ga bomo lahko omenili, ko se bomo s kom pogovarjali o večerjah, kjer ni šlo vse po pričakovanjih.

 

“Prizor večerje”, kjer bi ljudje le večerjali bi bil pač dolgočasen. Režiser zagotovo ne bi zapravil scene za nekaj tako preprostega, kot je le prizor ljudi kako jedo. Večerje nam vedno prikažejo nekaj več. Iz njih lahko razberemo mnogo informacij, brez, da bi nam bile sploh povedane. In to je stvar, ki jo v filmih naravnost obožujem! Filmu ni potrebno razlagati kateri lik se ne razume s katerim ali pa kakšen je kdo po značaju. To lahko razberemo prav sami. In večerje v filmih so eden izmed najmočnejših načinov za pripovedovanje zgodbe!

 

Komentarji
Primoz But

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.
Primoz But

Latest posts by Primoz But (see all)

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.

Ena misel o “Večerje v filmih – ZAKAJ?

Komentarji so onemogočeni.