Tomb Raider – Recenzija

Kljub “ne ravno blestečemu” ugledu filmov tako imenovanega “VIDEO-GAME” žanra, Hollywood očitno še zmeraj noče vreči puške v koruzo. In tako je tudi prav! Čeprav še zagotovo niso na ravni, ki bi jo želeli oz. vsaj pričakovali, moramo vseeno priznati, da se je njihova kvaliteta v zadnjih letih drastično dvignila (če seveda prezremo več kot katastrofalna Resident Evil: The Final Chapter in Assasin’s Creed iz 2016). In enako velja za Tomb Raider.

Lara (Alicia Vikander) je v tem filmu naslednica prestižne družine Croft. Njen oče (Dominic West) je že kar lep čas pogrešan (7 let če smo natančni) in Lara kljub vsem trditvam sorodnikov, vseeno noče verjeti, da je mrtev. Ko se že skoraj sprijazni s tem dejstvom, pa kmalu izve za nekaj “zanimivih podatkov” o njenem očetu in celo o možni lokaciji kamor naj bi sedem let nazaj izginil. In tako se prične njena prva velika pustolovščina! Film je v veliki meri posnet po “reboot” igri iz 2013, kar pomeni, da gre za veliko bolj resno zadevo, kot prvi dve (neumni, a zabavni) Angelina Jolie verziji, ki so se vzgledovale po prvotnih iger franšize, kjer je Lara seveda še veljala v glavnem za seks simbol. In igri iz 2013 res natančno sledi, ne le v zgodbi, temveč tudi v vizualnih elementih. Od njenega konstantnega preživljanja številnih padcev, do celo identičnih ran. Vedno ko se sooči z nevarnostjo oz. se znajde v kakršni koli nevarni situaciji, kjer se mora odločiti za neko grozno odločitev, se vse skupaj zgodi podobno kot v video igri izpred petih let. In v tem smislu, ta film brez dvoma velja za enega izmed najbolj “vizalno zvestih” filmskih adaptacij video igre. Enako velja tudi za uganke, ki jih rešuje in tudi orožje, ki ga uporabi. Torej če ste bili (kot jaz) ljubitelj igre iz 2013, boste zagotovo več kot zadovoljni, ko boste opazili, da je na tako “zvest” način prenesena na velika platna.

Film je režiral norveški režiser Roar Uthaug, in s tem filmom nam mu uspe prikazati oz. doseči dober občutek zagona. Zaveda se vseh pomembnih “odskočnih desk”, ki morajo biti prisotne, da nam lahko prikaže tisto pravo Laro Croft aka Tomb Raider, ki jo vsi poznamo in tako obožujemo. S tem imam v mislih seveda vse dogodke, ki se morajo zgoditi, da je lahko ta njen “razvoj” smiseln. Njena prva pustolovščina, njen prvi uboj, njena prva smrtonosna rana, … Vse te stvari so nam prikazane “dokaj” solidno. Tako lahko samozavestno povem, da je to najboljša filmska adaptacije Lare kot lika (kar seveda ne pomeni veliko, a brez dvoma velja za velik napredek od seksualiziranih verzij iz 2001 in 2003. Pohvaliti je treba tudi Alicio Vikander, ki se v filmu res izjemno odreže in dokaže, da ji ni vseeno za ta lik, in sam menim, da bo vsaj večina oboževalcev Tomb Raider iger bila zadovoljna z njeno adaptacijo.

Film pa seveda nikakor ni brez težav. Poleg (na trenutke) dokaj neizvirne zgodbe in dialoga, so me močno zmotili tudi vsi nerealistični trenutki v katerih Lara preživi vse vrste (smrtonosnih) padcev in nezgod, ki bi jo v realnem življenju v trenutku razkosali na nekaj tisoč koščkov. Razumem, da vendarle gre za adaptacijo video igre, vendar če to velja za bolj “realistično” tovrstno verzijo, bi sam morda tudi pričakoval malo več… saj veste, realizma! Gre pač za eno izmed tistih stvari, ki jih morate pač sprejeti in se z njimi sprijazniti. Kljub dokaj epskim akcijskih sekvencam, se je na trenutke tudi pojavil kakšen “vprašljiv” CGI trenutek, ki se v tovrstnih visokoproračunskih filmih seveda ne bi smeli pojavljati (v mislih imam še posebej padec v prepad enega izmed likov). V filmu je tudi seveda zelo veliko ekspozicije, kar pomeni, da smo deležni večih razlag in obrazložitev stvari, ki so se zgodile v preteklosti, povezane z “starodavnim zlom”. In ko sem že ravno pri tem zlu, proti tretjemu aktu filma pride do razkritja, ki izpade dokaj neumno in trapasto. Ko izvemo kaj je v resnici pomen tega “starodavnega zla”, vse skupaj izpade malce dorečeno. Ampak moram ponoviti, da vendarle gre za Tomb Raider film. Film s katerim smo lahko vseeno zadovoljni. Menim, da bo večina oboževalcev franšize zadovoljna s filmom, ki smo ga dobili in če prezremo vse neumne elemente, ki se pojavijo, še vseeno lahko dobimo dokaj zabavno in energično izkušnjo oz. z drugimi besedami; zabaven in gledljiv akcijski film, ki obenem tudi velja za eno izmed najboljših adaptacij video iger vseh časov.

OCENA: 6/10

 

 

Komentarji

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.
Primoz But

Latest posts by Primoz But (see all)

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.