Splošna umetna inteligenca

Ste se kdaj vprašali zakaj v novicah kroži toliko različnih mnenj glede umetne inteligence? Ne samo, da je že sama tema zelo kontroverzna, še strokovnjaki na tem področju se ne morejo uskladiti glede definicij določenih pojmov. Vsaka interpretacija ima svoje argumente, a danes se bom osredotočil na najbolj množično sprejeto definicijo splošne umetne inteligence in vam jo tudi predstavil.

Splošna umetna inteligenca je inteligenca naprave, ki bi lahko uspešno opravila katerokoli intelektualno nalogo, ki jo lahko opravi človek. Pogosto jo označimo tudi kot močna umetna inteligenca ali polna umetna inteligenca. Taka definicija je pogosta predvsem pri raziskavah v gospodarstvu, kjer želijo razviti pametne agente, ki bi bili v pomoč človeštvu. Akademska veja pa splošno umetno inteligenco raje definira kot stopnja razvoja v katerem bi inteligentne naprave uspele doseči zavest.

Pomembno je, da ločimo med šibko umetno inteligenco in močno umetno inteligenco. Primeri šibke umetne inteligence so na primer vaši nabiralniki za elektronsko pošto, ki uspešno ločujejo med vsiljeno pošto (angl. spam) in vašo osebno pošto, ali pa spletni brskalniki in pametni osebni pomočniki kot na primer Siri. Šibka umetna inteligenca je tako programska oprema, ki je specializirana za zelo ozke in specifične naloge in reševanje problemov. Te naprave nimajo velikega nabora kognitivnih funkcij, ki jih lahko opravljajo. Vaš spletni brskalnik se tako ne bo mogel odločiti, da bo igral šah ali začel III. svetovno vojno.

Umetna inteligenca je implementirana tudi v vašem priljubljenem poštnem nabiralniku.
Vir slike

Močna umetna inteligenca je medtem računalniški sistem ki bi bil zmožen opravljati sledeče naloge:

  • Razum: uporaba strategije, reševanje problemov in odločanje kljub negotovosti
  • Predstavitev znanja
  • Planiranje
  • Učenje
  • Komuniciranje v naravnem jeziku
  • Integracija vseh teh veščin in uporaba le-teh za določen cilj

Pripadniki kognitivne in filozofske interpretacije splošne umetne inteligence pravijo, da bi morali inteligentni sistemi imeti domišljijo in avtonomnost. Poleg tega bi morali stvari, ki jih počnejo zares razumeti. Če bi torej igrali šah bi se morali zavedat da igrajo šah, ne pa da samo računajo kup enih številk. Hipoteza o zavesti umetne inteligence se hitro zakomplicira, saj se postavijo številna vprašanja, nekatera od njih pokriva tudi miselni eksperiment Kitajska soba.

Skozi številna desetletja odkar obstaja področje umetne inteligence, so se razvili številni testi, ki bi jih morala inteligentna naprava opraviti, da bi bilo potrjeno in dokazano, da poseduje splošno umetno inteligenco.

  • Turingov test (Turing)
    Najbolj znan test v teoriji umetne inteligence je sestavljen iz dveh ljudi in domnevne inteligentne naprave. Prva oseba se preko terminala (tako izgled in govor nimata vpliva) pogovarja z drugo osebo kakor tudi z napravo z implementirano umetno inteligenco. Če zgolj iz odgovorov ne more z gotovostjo določiti, kdo je človek in kdo računalnik, potem je računalnik opravil Turingov test.

    Shema Turingovega testa
    Vir slike
  • Kavni test (Wozniak)
    Inteligenta naprava bi morala priti v povprečen ameriški dom in ugotoviti kako skuhati kavo. Torej najti in identificirati kavno napravo, v njo dodati vodo, najti ustrezen lonček za kavo in nato skuhati kavo s pomočjo pritiska na določene gumbe, katerih pomen in delovanje same kavne naprave, bi morala inteligentna naprava ugotoviti sama.
  • Test robotskega študenta (Goertzel)
    Robot se vpiše na fakulteto, kjer se uči za izpite, jih opravlja in na koncu konča fakulteto z diplomo.
  • Pohištveni test (Severyns)
    Inteligentna naprava mora razpakirati in sestaviti kos pohištva. Mora se ravnati po priloženih navodilih, jih razumeti in pravilno sestaviti kos pohištva, tako kot je napisano.

Poleg teh preizkusov, obstajajo tudi različni drugi problemi umetne inteligence, ki so po svoji naravi težki za umetno inteligenco, strokovno jim rečemo, da so AI-complete. Problemi so zasnovani tako, da njihova rešitev zahteva stopnjo splošne inteligence ljudi, tako da jim algoritmi, zasnovani za reševanje specifičnih nalog, niso kos. Po navadi zahtevajo implementacijo in povezavo različnih tehnologij, kot so računalniški vid, razumevanje naravnega jezika in obvladovanje nepričakovanih situacij. Splošna umetna inteligenca še ne more rešiti takih problemov, zato je njihovo rešitev potrebno človeško posredovanje. To izrabljajo nekateri programi kot na primer CAPTCHA, ki krepi računalniško zaščitno številnih spletnih strani, saj onemogoča, da bi se na stran prijavili tako imenovani boti.

Priljubljen sistem Captcha za prepozavanje robotov. Če sistem posumi, da ste robot, vam da določeno nalogo, ki predstavlja računalnikom težek oreh. Prepoznavanje čudnih črk iz slik je dober primer take “težke” naloge.
Vir slike

Kljub dejstvu, da je šibka umetna inteligenca med nami že desetletja, se še vedno bojimo vzpona umetne inteligence. Razlog za to je prav splošna umetna inteligenca, saj se ljudje bojijo, da bodo stroji v ljudeh prepoznali grožnjo in se nas tako želeli znebiti. Nikoli ne vemo, kaj nam prihodnost lahko prinese, napredka namreč ne moremo zaustaviti in tudi prav je, da ga ne. Dovolj bo, če se bomo zavedali groženj, ki jih splošna umetna inteligenca lahko prinese in posledično ravnali tako, da lahko tveganje znižamo in grožnje preprečimo. Umetna inteligenca je namreč po mojem mnenju eden izmed glavnih temeljev na katerih bo stala družba prihodnosti.

Preberite še: Kje se navadni program konča in umetna inteligenca začne?

Vir:

Komentarji
Žan Magerl

Žan Magerl

Poleg tega, da je splošno izjemno razgledan, je tudi človek, ki vsaki stvari želi priti do dna, ugotoviti kako kaj deluje, zakaj je takšno kot je in ali bi to lahko izboljšali. To pomeni, da se bo čisto spustil v stvar, ki mu je trenutno padla v oči, in ne bo nehal, dokler ne ugotovi vsega, kar je za ugotoviti o določeni temi.
Verjetno bi ga lahko z eno besedo povzeli kot radovednega.
Žan Magerl

Latest posts by Žan Magerl (see all)

Žan Magerl

Poleg tega, da je splošno izjemno razgledan, je tudi človek, ki vsaki stvari želi priti do dna, ugotoviti kako kaj deluje, zakaj je takšno kot je in ali bi to lahko izboljšali. To pomeni, da se bo čisto spustil v stvar, ki mu je trenutno padla v oči, in ne bo nehal, dokler ne ugotovi vsega, kar je za ugotoviti o določeni temi. Verjetno bi ga lahko z eno besedo povzeli kot radovednega.