Robin Hood – Recenzija

Saga o Robin Hoodu, britanskemu plemiču, ki je kradel bogatim in dajal revnim, dandanes velja za tako ikonično in znano pripoved, da lahko od vsakega novega režiserja (ki je pripravljen zapraviti nečloveške zneske denarja, da nam jo spet ponovno uprizori) pričakujemo, da bo vsaj poskušal prinesti nekaj novega oz. svežega v (že tako pretirano) zapuščino našega priljubljenega tata.

Otto Bathurstova nova “izvedba”, kjer v glavni vlogi spremljamo Tarona Egertona, skuša obuditi nekaj “sodobnih” stilov pripovedovanja zgodbe in ima neverjetno karizmatično igralsko zasedbo, a žal ne ponudi nobenega zanimivega pogleda na glavnega junaka ali njegove pustolovščine. Sam osebno enostavno ne moram najti kakršnegakoli smiselnega pojasnila, ki bi opravičil razlog za obstoj tega novega Robin Hood filma (enako težavo je po vsej verjetnosti imel tudi Otto Bathurst). “Poslušajte”, nas pripovedovalec nagovori na začetku filma. “Pozabite na zgodovino. Pozabite to, kar ste že videli. Pozabite to, kar že veste.” Pripovedovalec celo trdi, da nam ne mora povedati katero leto je, ker se preprosto ne mora spomniti.

Robin iz Loxleya ima precej dobro življenje. Je bogat, vpliven, razumno dobrodelen, lahko pa se tudi pohvali s svojo simpatijo Marian (Eve Hewson). Toda njegovo življenje se obrne na glavo, ko je vpoklican v vojsko, da bi se boril v krvoločnih križarskih vojnah, za katere vemo, da veljajo za enega izmed najbolj brutalnih vojnih spopadov celotne zgodovine, toda tukaj (za namene njegove zgodbe) v glavnem služijo le kot nevšečnost za našega glavnega junaka. Sekvenca križarske vojne verjetno velja za najbolj zanimivo in pozitivno lastnost celotnega filma, saj Bathurst skuša povezati srednji vek s sedanjostjo, kar je najbolj opazno v trenutku, ko sovražniki pričnejo streljati s čudaškimi samostrelskimi mitraljezi. Čeprav lahko več kot očitno sklepamo, da je realnost bila več kot drugačna, lahko vsaj priznamo da še česar takšnega nikoli nismo (in po vsej verjetnosti nikoli ne bomo) več videli. Robin je kmalu kasneje skoraj ubit iz strani Yahye (Jami Foxx), toda kmalu pridobi njegovo spoštovanje, ko skuša (in ne uspe) rešiti Yahyinega sina izpred njegovih lastnih mož. Robin je nato v sramu poslan nazaj v Anglijo (tudi Yahya ni daleč za njim), toda ko se vrne nazaj, kmalu ugotovi, da so se stvari drastično spremenile. Če že ni dovolj, da je Robin pred dvema letoma bil oznanjen kot mrtev in da je njegova hiša je v razsulu, pa kmalu izve, da je izgubil tudi Marian, ki se je (ponovno) poročila z mladim političnim upom Willom Tillmanom (Jamie Dornan), ki se (z razlogi) zaenkrat še ne imenuje Will Scarlet. Zlovešči Nottinghamski šerif (Ben Mendelsohn) pa medtem s svojimi noro visokimi davki obira celoten narod. Robin in Yahya se tako odločita za “vigilantsko kampanjo”, da bi ukradla ves (ukraden) denar in ga dala Marian. Marian potem Robinu pove, da je to neumna zamisel in da naj denar raje ponudi revnim, kar Robin tudi stori. Bathurstov Robin Hood se nato poda v vse klasične “Robin Hoodovske trope”, z majhnimi ropi, velikimi ropi, Robin Hoodom, ki se pretvarja da je lopov, čeprav je v resnici junak, ugrabitev Marian, … saj veste kako to gre. Film sicer vsebuje nekaj (dokaj) solidnih akcijskih prizorov (razen Robinovi navidezno neuničljivi konji in kovinski oklep, ki sta nekako imuna na vročino), vendar nobena izmed pregonskih (chase) scen ali bojnih prizorov nima dovolj pametnih zamisli, zato žal posledično ne vidimo ničesar novega (česar smo do sedaj lahko videli že v prejšnjih boljših verzijah Robin Hooda). Stvar (ki smo jo zelo očitno lahko opazili že v napovednikih), ki me še zmeraj bega, je filozofija zasnove oz. “umetniška smer”, za katero se je Bathurst odločil. Sam osebno imam dve teoriji: film je postavljen v čas zlatega razcveta srednjeveške mode, katerega krojači veljajo za tako izurjene in briljantne mojstre, da so sposobni kreirati oblačila, tako “moderna” in “napredna” , da bi jih brez problema lahko dandanes našli v trgovinah kot so ZARA, Bershka, H&M, ipd. V bistvu sem lagal, to je edina smiselna teorija, ki si jo lahko izmislim. V mislih imam seveda predvsem Egertona (Športna jesenska/letna jakna HERVIS – 79,99 evrov) in seveda Mendelsohna (Usnjena jakna ZARA – 129,99 evrov).

Morda bi bila tudi pametna zamisel, da Bathursta kdo opomni, da so bojni prizori v stilu Snyderjevega 300, izven mode že vsaj nekje od … 2006. Iz spoštovanja do filma, pa se poraznih posebnih učinkov niti ne bom dotaknil. Edina stvar, ki ta film rešuje popolne nesmiselnosti, je karizmatična filmska zasedba, katere prav vsi (očitno) dajejo vse od sebe, kar pa žal ne pomeni veliko, ko ti je ponujeno tako malo. Taron Egerton ima naraven šarm, ter z lahkoto izmenjuje med njegovim očarljivim junaštvom in svojo “frajersko” samovšečnostjo. Mandelsohn svojemu znamenitemu šerifu ponudi več globine oz. poglobljenosti, kot je film domnevno potrebuje: ko mogočni Nottinghamski šerif razkrije svojo kruto otroštvo (polno zlorabe), gledalci resnično začnemo čutiti zanj in na nek čuden način skorajda želimo, da bi glavni protagonist postal kar on sam. Prav vsi v Robin Hoodu (2018) bi se v svojih vlogah boljše odrezali v kateremkoli drugem Robin Hood filmu, kar je res pravo razočaranje, še posebej zaradi dejstva, da prav vsak v igralski zasedbi velja za izjemno talentiranega. Končni izdelek žal izpade kot konvencionalna obdelava z razočarujočim, drznim in popolnoma nepotrebnim namigom na nadaljevanje, pa čeprav vse skupaj bolj deluje kot nekakšen “season finale” (hitro) preklicane televizijske serije, in ne kot “vzpostavitev” nove vznemirljive blockbuster franšize.

Dokler bo na svetu obstajala gospodarska dispariteta, bo zgodba o Robin Hoodu za vedno veljala kot relevantna. Toda ob ogledu tega filma žal ne moramo trditi enako. Novi Robin Hood ni nič drugega kot neposredna ponovitev zgodbe (ki smo jo že lahko videli), z poraznim pripovedovanjem zgodbe, razočarljivimi akcijskimi prizori, naravnost bizarno izbiro kostumov in igralsko zasedbo, ki si je nedvomno zaslužila boljši material.

OCENA: 4/10

 

 

 

Komentarji
Primoz But

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.
Primoz But

Latest posts by Primoz But (see all)

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.