Refresh rate oz. osvežitev zaslona

Osvežitev zaslona (angl. refresh rate), je frekvenca osveževanja, ki ga zaslon opravi v eni sekundi. Vsako sekundo se ob osvežitvi naložijo nove informacije, tj. prikaže se naslednja slika (angl. frame).

Oznaka, ki pripada temu izrazu je Hz, kar pomeni herc. Višja kot je frekvenca osveževanja, boljša je izkušnja uporabe zaslona. Pri starejših modelih zaslona, kot je bil CRT, ki je uporabljal katodno cev za prikaz slike, je visoka osvežitev zaslona doprinesla k manjšemu številu utripanj, ki je bil zelo nadležen pojav, saj se je lahko na samem zaslonu pojav videl, kar je vplivalo na izkušnjo uporabe. Z leti so se postopoma razvili novi načini prikazovanja slike, ki so ta problem odpravili. Zdaj smo namesto CRT tehnologije začeli uporabljati LED, OLED in druge tipe zaslonov. Princip prikazovanja slike pa je še vedno ostal enak. Višja je frekvenca osveževanja oz. višje je Hz, boljši bo prikaz in slika bo tekla bolj gladko. Tu pa so bile tudi negativne posledice tega razvoja. Ker je prikaz deloval več ali manj še vedno na isti način, kjer je potreboval informacije iz računalnika in te nato prikazal kot sliko, se je povečala potreba po bolj kvalitetnih povezavah in kablih, ki so bili primorani postati večje kvalitete. Prav tako se je morala povečati moč procesorja in velikost medija za trajno shranjevanje, saj so zahteve postale zahtevnejše, kot smo jih bili vajeni. Za samo igranje iger je postala potrebna tudi močnejša grafična kartica, saj je zdaj prikaz zahteval več slik, kar stare grafične kartice niso več omogočale.

Gotovo je že kdo izmed vas slišal argument, da visoka frekvenca osveževanja niti ni tako pomemba. Filmi in serije se prikazujejo pri 24 Hz v ZDA in 30 Hz v Evropi in je slika popolnoma gladka ter ugodna za gledanje. Kako je to torej možno? Odgovor je: motion blur. Ta pojav sliko zamegli, ko se na zaslonu dogajajo hitra gibanja in premiki, ki možgane prelisičijo in ti nato sami ustvarijo slike, ki zapolnijo praznine, kar nam omogoči, da dobimo tekočo in gladko sliko. Zakaj torej ne more enako veljati za računalniške igre? Vsak, ki je igral kakršno koli igro, je opazil, da je razlika med 30 Hz oz. 30 FPS in 60 Hz oz. 60 FPS (angl. frames per second, slov. slik v sekundi) dokaj velika. Razlika je še  posebej opazna v gladkosti slike in nasploh ugodnem gledanju, tudi če ne upoštevamo povečanja vhodnih zamikov (angl. input lag) in ostalih neugodnosti, ki jih prinese nizka frekvenca osveževanja. Razlog tiči v samem načinu prikazovanja slike, ko igramo računalniško igro. Pri filmu, je kamera posnela objekt preko naravne svetlobe, kar je za naše oči naravno in ne umetno ustvarjeno, kot je to pri igrah. Ravno zaradi tega nenaravnega prikaza slike je rezultat zelo različen. Večji del razloga pa prihaja iz delovanja oči, saj so te namenjene bolj za dinamične objekte, kot pa statične.

Vredno je še omeniti televizijske sprejemnike, ki oglašujejo 500 Hz, 600 Hz ali celo 700 Hz. Te frekvence osveževanja so laž oz. skušajo prikazati bolj gladko sliko s programsko opremo in ne dejanskim zaslonom, ki bi lahko prikazal takšna visoka osveževanja. Za njimi tičijo različni algoritmi in optične prevare, kjer skuša televizor prikazati sliko s pomočjo interpolated frames (slo. vrinjenimi slikami), ki so rezultat algoritmov in ne dejanskega filma. Pri tem gre za enostaven prikaz dodatnih slik med aktualnimi slikami, tj. realnimi slikami, ki so na fizičnem filmu in tako s pomočjo ostalih algoritmov ter različnimi osvetlitvami, skušajo prikazati sliko kot nekaj, kar to dejansko ni.

Na podobno temo je že bil pisan članek in sicer ali oddaljenost od zaslona vpliva na zdravje in oči, če vas to zanima si lahko članek ogledate tukaj.

Vir: Wikipedia

Komentarji

Ivan Srbič

Programer, umetnik in pesnik po duši. Rad posluša glasbo in ustvarja nekaj drugačnega. Med ostalimi piše tudi članke in se ubada s težavami, ki pestijo 21. stoletje. Je zelo velik video nerd in uživa v dobrem filmu. Prav tako je oboževalec "French Touch"-a.
Ivan Srbič

Latest posts by Ivan Srbič (see all)

Ivan Srbič

Programer, umetnik in pesnik po duši. Rad posluša glasbo in ustvarja nekaj drugačnega. Med ostalimi piše tudi članke in se ubada s težavami, ki pestijo 21. stoletje. Je zelo velik video nerd in uživa v dobrem filmu. Prav tako je oboževalec "French Touch"-a.