Razlika med televizijskimi sprejemniki in računalniškimi monitorji

Razlika med televizijskim sprejemnikom in računalniškim monitorjem je bila v preteklosti zelo velika in očitna. Če bi želeli v letu 2000 priključiti računalnik na televizijo, bi ugotovili, da je to praktično nemogoče, saj so bile povezave popolnoma drugačne. Po drugi strani pa so televizijski sprejemniki imeli antene, ki so bile povezane v TV s pomočjo posebnega vhoda. Monitorji so uporabljali standardne VGA vhode, ki so že skoraj popolnoma izumrli.

Danes pa je zgodba popolnoma drugačna. Monitorji uporabljajo skoraj popolnoma enake povezave kot televizijski sprejemniki, prav tako so se spremenile tudi dimenzije. Obe napravi sta dostopni v zelo elegantnih oblikah in velikem razponu fizičnih dimenzij.

Specializacija monitorjev

Ena izmed večjih razlik je splošna uporaba teh naprav. Monitor je namenjen za več specializiranih uporab. Igranje iger, video in  foto produkcija ali pa le brskanje po spletu. Ustvarjeni so po različnih standardih v nasprotju s TV-ji, ki so mišljeni le za predvajanje filmov in uporabo konzol. Zato lahko najdemo monitorje, ki imajo odzivni čas le 1 ms, kar je izredno malo. Odzivni čas je čas, ki je potreben, da se na zaslonu izvede neka akcija, po tem ko smo na tipkovnici ali miški pritisnili neko komando.

Višji odzivni časi pri monitorjih

Zadeve pa so na strani TV-jev drastično drugačne. Tukaj najdemo odzivne čase tudi po 40 ali pa celo 60 ms, kar je 40-krat oz. 60-krat počasneje kot pri monitorjih. Potem še imamo osvežitev slike. Pri monitorjih lahko najdemo zaslone, ki omogočajo osvežitev slike tudi pri 120 Hz ali pa celo 240 Hz. Čeprav lahko visoke številke najdemo tudi pri TV-jih, so te številke ustvarjene umetno s pomočjo programske opreme in ne predstavljajo dejanskih fizičnih lastnosti, ki nam jih ponuja TV, zato bodo monitorji vedno delovali bolj gladko, kot pa televizijski sprejemniki.

Pri boju proti trganju slike oz. »screen tearingu« poznamo pri monitorjih tehnologiji G-Sync in AMD-jev Free Sync, ki sta sicer tudi prisotna na področju TV-jev, vendar v veliko manjšem številu.

Barvni prostori

Zelo velik faktor so tudi barve. Zato imamo na monitorjih možnost prikaza več barv in tudi uporabo različnih barvnih prostorov, kot so: RGB, Adobe RGB, CMYK, sRGB in še več. TV-ji pa imajo barvni prostor, ki se uporablja za bolj žive barve pri predvajanju filmov. Poleg filmskega barvnega prostora ima večina TV-jev še veliko več predlog, ki spremenijo izgled barve, vendar ne ustrezajo standardom, ki smo jih omenili prej. Potrebno je biti pozoren na uporabo TV-ja pri priklopu na računalnik, saj je v večini primerov potrebno sliko posebej nastaviti, sicer ta ne bo nikoli prikazovala barve enako, kot na računalniku.

AMOLED in OLED

Razlike pa se ne končajo tukaj. Prednost monitorjev je tudi v možnosti ultra-wide zaslonov, ki povečajo vidni kot slike na skoraj 180° za še večji užitek pri igranju iger ali gledanju vsebine. Za konec pa imamo še tipe zaslonov. V svetu monitorjev so ti skoraj vedno LED ali LCD pri TV-jih pa imamo tudi AMOLED in OLED, ki predstavljajo bolj bogate črne barve in bolj natančno sliko. Velika težava pa je na področju burn-in efekta, ki sliko zapeče trajno v sprejemnik, saj organski deli zaslona umrejo in pustijo svoj pečat.

OLED in AMOLED zasloni predstavljajo boljšo sliko s pomočjo svojega organskega dela, ki za črne barve slikovne pike izklopi (Vir: Maketecheasier, dostopano marca, 2019)

Vira:

Komentarji

Ivan Srbič

Programer, umetnik in pesnik po duši. Rad posluša glasbo in ustvarja nekaj drugačnega. Med ostalimi piše tudi članke in se ubada s težavami, ki pestijo 21. stoletje. Je zelo velik video nerd in uživa v dobrem filmu. Prav tako je oboževalec "French Touch"-a.
Ivan Srbič

Latest posts by Ivan Srbič (see all)

Ivan Srbič

Programer, umetnik in pesnik po duši. Rad posluša glasbo in ustvarja nekaj drugačnega. Med ostalimi piše tudi članke in se ubada s težavami, ki pestijo 21. stoletje. Je zelo velik video nerd in uživa v dobrem filmu. Prav tako je oboževalec "French Touch"-a.