Overlord – Recenzija

Se še spominjate, ko so vsi bili prepričanja, da je Overlord postavljen v svet Cloverfielda? Nekateri so ga celo imenovali Cloverlord. No, temu žal ni tako, toda film je končno tukaj, in gre za neverjetno zabavno izkušnjo, ki vam bo še nekaj časa ostala v spominu!

Režiserju Juliusu Averyu je uspelo posneti izjemen hibrid vojnega filma in groteskne grozljivke, ki bo gledalce veliko prej spomnil na Reševanje vojaka Ryana, kot pa recimo na 28 dni kasneje. Enako kot prvi Predator, se tudi Overlord prične kot vojna drama, a se kmalu razvije v popolni “pošastni” film. Vse skupaj se začne (podobno kot že prej omenjena Spielbergova vojna mojstrovina) z vojaki, ki poskušajo vkorakati v Francijo. Kmalu sledi bombastična sekvenca, ki popolnoma postavi ton in vzdušje za preostali del filma, kjer spoznamo skupino ameriških vojakov in nato prisluhnemo njihovemu pogovoru (predvsem medsebojnem draženju), tik preden je njihovo letalo razstreljeno. Kar sledi, lahko najenostavneje opišem kot mučno in srhljivo realnost vojne. Gre za epski prizor, poln padajočih metkov in eksplodirajočih letal v temačno ozadje nočne Francije. Avery prizor posname z intenzivnostjo “veteranskega” režiserja, kar je res impresivno, še posebej če upoštevamo dejstvo, da je to šele njegov drugi celovečerec. Prav zato se mi zdi več kot krivično, da večina ljudi za film kreditira le J.J. Abramsa (ki je tokrat bil le producent).

Vojak Boyce (Jovan Adepo) velja za moralni kompas celotne ekipe (sam je v bistvu tako dober in nedolžen, da ne mora pokončati niti miši). Desetnik Ford (Wyatt Russell), mož katerega glavna odgovornost je, da poskrbi, da njegovi možje opravijo misijo, ki jim je bila zadana, se zato z Boycem nenehno znajde v konfliktu. Kot v večini vojnih filmov, tudi tukaj prejmemo povprečno skupino stereotipov: prijazna in nedolžna duša, gobezdavi šaljivec, neizkušeni vojni fotograf, ipd. Druščina kmalu spozna Chloe (Mathilde Ollivier), uporniško francozinjo, ki je bila prisiljena skleniti “spolni” dogovor z nacističnim častnikom, da bi ohranila svojo hišo in “življenje”. Ta nacistični častnik je Dr. Wafner (Pilou Asbæk), mož za katerega vemo da je zloben, saj je nacist in posiljuje ženske (kaj več pa ne vemo). Naši junaki nato kmalu izvejo za Wafnerjev zlovešči načrt: razvoj tajnih serumov, s katerimi bi ustvaril nesmrtne vojake oz. z njegovimi besedami “tisočletni rajh”. Večino filma preživimo v Chloeini hiši, kjer vojaki načrtujejo preostanek svoje naloge, se ubadajo z njenim mlajšim bratom (ki poskrbi za številna komična olajšanja, še posebej na čelu z gobezdavim likom Johna Megara) in premišljujejo o grozotah in trpljenjih, ki jih prinaša vojna. Toda ko v filmu dežuje kri, se izliva v številnih oblikah, od razmesarjenih črevesij, do odtrganih glav in hrbtenic, ki padajo povsod. Overlord sicer nikoli v celoti ne izkoristi in sprejme svoje “B-film” slave, vendar pride zelo prekleto blizu! Praktični učinki so grčasti, obrazi vojakov kmalu pričnejo “eksplodirati” in po odkritju skrivnostnih nacističnih eksperimentov smo gledalci deležni nekaj res srhljivih in neprijetnih prizorov. Kot grozljivka Overlord definitivno veliko dolguje Re-Animatorju iz 1985! Od igralske zasedbe brez dvoma najbolj izstopa trdoživ Wyatt Russell, katerega odnos in izgled nas v trenutku spomnita na njegovega očeta Kurta. Omembe vredna je tudi Ollivierjina Chloe, ki ne potrebuje konstantne pomoči iz strani moških in se lahko brez težav kar sama obrani pred nevarnostjo (pravzaprav prav ona dobi večino najbolj privlačnih in zabavnih “kaskaderskih točk” v filmu). Kot najsvetlejše točke filma pa lahko absolutno štejemo tudi druženje, šaljenje, zbadanje in nasploh odnos med liki, katerih izjemna kemija poskrbi, da nam je za njih mar kljub slabi karakterizaciji. Prav to naredi pokol in grozovitost (v drugem delu filma) ne le bolj zabavno, temveč tudi bolj čustveno osnovano.

Overlord bi brez dvoma lahko bil le frajerski B-film, kjer bi gledalci izklopili možgane, se udobno namestili in le uživali v brutalnem pokolu nacistov. To je bila edina stvar, ki sem jo pričakoval pred ogledom, toda film je (presenetljivo) mnogo več kot le to! Gre za prekleto zabaven filmski hibrid, ki zajame tako grozote vojne, kot tudi vznemirjenje zombi invazije!

OCENA: 7/10

 

Komentarji
Primoz But

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.
Primoz But

Latest posts by Primoz But (see all)

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.