NAJBOLJŠI FILMI 2017

Pa smo tukaj, novo leto! Zato sem se odločil, da z vami delim filme v katerih sem lani najbolj užival. 2017 je bilo absolutno izjemno leto za film (celo eno boljših v zadnjih letih). Preden začnem s seznamom, že vnaprej povem, da bo ta seznam vseboval filme, ki so najbolj prepričali mene osebno in čeprav se zavedam, da bo večina takšnih seznamov vsebovala filme kot so Dunkirk, Star Wars The Last Jedi, Blade Runner 2049 in še mnogo drugih mojstrovin, teh filmov ni na mojem seznamu, četudi sem bil navdušen nad prav vsakim izmed njih in popolnoma razumem, zakaj se med letošnjimi najboljšimi filmi znajdejo prav vsi nekje na vrhu. Na seznamu se bodo znašli filmi, ki (čeprav po vsej verjetnosti ne bodo dobili veliko pozornosti v obdobju oskarjev) so me ob gledanju spominjali, zakaj sploh obožujem oz. gojim ljubezen od umetnosti, ki jo poznamo kot film. Filmi ne bodo razporejeni po nobenem vrstnem redu, saj iskreno povedano ne moram ugotoviti kateri je moj najljubši.

 

THE KILLING OF A SACRED DEER

Ubijanje Svetega Jelena je brez dvoma film, ki si ga je letos (tudi zaradi omejenega prikazovanja v kinematografih) ogledalo veliko premalo ljudi. To je seveda razumno, saj že sam bizaren in nenavaden naslov lahko “prestraši” gledalce. Vendar prav vsak, ki je filmu letos dal priložnost, tega absolutno ni obžaloval. Prvo kot prvo, ne, v filmu ni nobenega jelena. Gre le za metaforo, povezano s starim grškim mitom. Tistim res starim, ki sega vse nazaj v čase trojanske vojne. V filmu grškega virtuoza “bizarnega provokativnega awkward črnega humorja” Yorgosa Lanthimosa (ki je leta 2015 navdušil z genialnim Lobsterjem) ponovno spremljamo Colina Farrela, tokrat v vlogi nepogrešljive moralne polomije Stevena Murphiya, kirurga, ki (veliko preveč) prostega časa preživlja z Martinom,  čudaškim in nenavadnim najstnikom, s katerim se že kar nekaj časa sestaja. Kdo je sploh ta čuden dečko? Zakaj se sestajata? Kaj za vraga je razlog za njun nenavaden odnos? The Killing of a Sacred Deer je tako enak primer filma kot The Lobster: film moraš enostavno sprejeti takšen kot je, predvsem imam v mislih bizaren dialog in neverjetno temačen humor. Če se ne sprijaznimo, da je film pač takšne narave in kljub temu pričakujemo “normalen” dialog, lahko vse skupaj izpade naravnost “čudaško”. Kar pa tudi je. Čudaški, grotesken in svojevrsten film, ki vam ga res globoko priporočam. Gledalci bodo med gledanjem nedvomno imeli različne reakcije na to bizarno dramo. Film bo ljudi tako nasmejal, kot tudi užalil. Colin Farrel je dejal, da ga je film pustil “prekleto depresivnega”. Po ogledu filma sem se tako počutil impresionirano, zaskrbljeno, zmedeno in prestrašeno.

LOGAN LUCKY

Film Loganovi srečneži ni le “kmetavzarska” verzija Oceanovih filmov. Veliko več! Sam sem velik oboževalec “heist” filmov, zato je bil film zame prava poslastica. Sam koncept tako imenovanega “hilbilly heista” (ki smo ga že videli v mnogih prejšnjih filmih) me je že od nekdaj fascioniral. Samo dejstvo, da bi skupina preprostih in neumnih redneckov (v tem primeru Chaning Tatumov šepajoči Jimmy Logan in njegov enoroki oz. “enodlani” brat Clyde, ki ga igra kar sam Kylo Ren) bili sposobni izvesti nekaj tako neizvedljivega (recimo rop Charlotte Motor Speedwaya – orjaškega koloseja, kjer se odvijajo pomembne NASCAR tekme) in pri tem bili tudi uspešni. Bratom Logan se pridruži tudi “sodobni Bond” Daniel Craig kot izkušen profesionalec za razstreljanje sefov Joe Bang, ki za pomoč pri ropu prosi tudi svoja “manj inteligentna” brata, ki se za rop odločita zaradi “moralnih razlogov”. Poleg izjemne zgodbe in scenarija, film tudi postreže z izjemnim in zabavnim dialogom, ki nam je prenesen v obliki klasičnega “južnjaškega” ameriškega naglasa. V spominu mi je še posebej ostala Game of Thrones šala, o kateri sem razmišljal še mnogo dni za tem, ko sem si film ogledal. Nimam prav nobenega dvoma, da bo film čez par let postal kulten in dosegel tisto pravo občinstvo, ki bi si ga zaslužil že sedaj!

GET OUT

Napetost groze, napetost skrivnosti in napetost rase se skupaj združijo v prijeten, vendar obenem tudi srhljiv “nail-biter” v Get Out, presenetljivo briljantnem prvencu Jordana Peela. Nekdanja polovica komičnega dueta Key and Peele je našel način kako ob istem častiti in slabiti žanre trilerjev in grozljivk na način, ki je nedvomno sodoben oz. moderen. Peelu uspe konstantno v nas vzdrževati nek skrivnosten občutek, brez da bi za to mogel uporabiti cel kup nepričakovanih prepletov (twistov).  Samo zavedanje, da nekaj ni vredu, vendar razloga za to vseeno ne moramo ugotoviti kljub mnogim informacijah, ki jih prejmemo, je ena izmed najmočnejših lastnosti in moči Peelovega pisanja.

THOR RAGNAROK

Thor Ragnarok je (presenetljivo) po ogledu postal moj najljubši v film v celotnem Marvel Universu. Režiser filma je novozelandski režiser in komični genij Taika Waititi, ki ga lahko najbolj poznamo po njegovem  mokumentarcu What We Do in the Shadows, ki opisuje življenje treh novozelandskih vampirjev, ki se v sodobnem času morajo spopadati z vsakdanjimi problemi. Thor Ragnarok velja za enega najbolj smešnih Marvelovih filmov. Šal smo deležni skoraj vsako minuto. Film bi sam opisal kar kot komedijo. Komedijo, ki seveda vključuje vse epske in akcijske elemente, ki jih pričakujemo v takšnem filmu. Film je za “Thor franšizo” naredil to, kar je Captain America The Winter Soldier naredil za “Captain America franšizo”. Pred Winter Soldierjem je naš priljubljen Kapitan že veljal kot kul in zakon osebo, vendar po ogledu filma iz 2014, ni bil več le kul, bil je enostavno neverjeten! Ne le Captain kot lik, temveč celotna franšiza. Enako velja za Thor Ragnarok. Ta film je prav to kar je Thor potreboval, velik pospešek zabave, simpatičnosti in velike doze nečesa svežega oz. izvirnega. Film enostavno zbere vse stvari, ki smo jih izvedeli v prvih dveh filmih in jih popolnoma “ignorira”. Thorovo mogočno kladivo? Lahko kar pozabimo, ni ga več. Thorova “mačo” odločnost in resnost? Nič več.  Vendar se kljub temu seveda obdrži dinamika in njegovi družinski odnosi, predvsem z bratom Lokijem in očetom Odinom. Režiser je dejal, da je bilo skoraj 80% filma improviziranega, kar je naravnost neverjetno! Aja, pa v filmu igra tudi Jeff Goldblum, ki praktično igra personifikacijo Jeffa Goldbulma iz realnega življenja. Ja tisto personifikacijo iz praktično vsakega filma v katerem se pojavi Goldblum. Če vas s tem nisem prepričal za ogled, potem ne vem, s čim vas bom.

LADY BIRD

Tako imenovane “coming of age” komedije niso prav nič novega, vendar Lady Bird ta žanr popolnoma zadane, zahvaljujoč scenaristki Greti Gerwig, ki v svojem briljantnem režiserskem prvencu opiše svoja lastna formativna leta v Sacrametnu, leta 2002. Saoirse Ronan in Laurie Metcalf sta v filmu več kot odlični, kot mati-hčerka, katerih konstantne “krute kolosejske bitke”, bodo navdušile prav vse gledalce, neodvnisno od njihove starosti. Film deluje izredno realistično in med gledanjem sem enostavno pozabil, da gre le za film. Počutil sem se, kot da spremljam nekaj resničnega, nekaj popolnoma navadnega, s čimer sem se lahko povezal in se nikakor nisem moral naveličati.  Čeprav v slovenske kinematografe pride šele v 2018, se na film absolutno splača počakati in mu ponuditi priložnost!

GOOD TIME

Robert Pattinson je doživel res veliko spremembo od svojih “vampirskih časov”, tranzicija nikjer ne bi lahko bila bolj očitna, kot v Good Time, umazani (in čudoviti) kriminalni drami, ki nam jo je prinesel bratski režiserski duet Josha in Bennya Sofdie. Pattinson prevzame vlogo Constantina “Connie” Nikasa, ki s svojim mentalno zaostalim bratom Nickom (Benny Sofdie) skuša oropati banko. Zločin seveda spektakularno spodleti in Nick pristane v zaporu. Filmsko dogajanje je nato postavljeno le v eno samo noč, v kateri se Connie tako spopade v bitki s časom (in številnimi ljudmi, ki mu prečkajo pot) z namenom, da spravi Nicka na prostost. Čeprav se sam naslov popolnoma ne ujema s samo filmsko vsebino, je bil film deležen mnogih pohval in priznanj. Na Cannesovem filmskem festivalu je prejel prestižno nominacijo za Palme d’Or in mnogi kritiki so mnenja, da gre za enega najboljših Pattinsonovih nastopov.

I DON’T FEEL AT HOME IN THIS WORLD ANYMORE

Če bi bil to seznam za leto 2016, bi se tukaj zagotovo znašel film Green Room, kjer je tudi nastopil Macon Blair. Možakar očitno ni le dober pred, temveč tudi za kamero. Naj vas naslov ne zmede, gre namreč za izjemno, “preobrazbeno” črno komedijo. Ko že mislimo, da razumemo njegov ton, žanr in slog, nas film enostavno “šokira” in nas popelje v nek popolnoma drug in nepričakovan teritorij. V Netflixovem filmu se pojavijo Melanie Lynskey (Up in the Air), Elijaha Wooda (ja vem, da veste, da je igral Froda iz Lord of The Rings triologije), Jane Levy (Suburgatory), David Yow in Devon Graye. Vsi so postavljeni v zanimiv in bizaren svet, ki je temnejši in zabavnejši od večine glavnih kandidatov tega žanra. Za tem, ko ugotovi, da so ji vlomili v stanovanje, se ženska Ruth (Lynskey) kmalu poveže s svojim ekscentričnim in čudaškim sosedom (Wood), da bi skupaj razkrinkala vlomilce. Njuno “poslanstvo” se seveda kmalu spremeni v pravi “kaos”. Nasilni kaos. I Don’t Feel at Home in This World Anymore se tako razširi iz  rahlo okorne narave svojega imena in tako preseneti z inventivnim, subverzivnim, pametnim in čisto zabavnim občutkom, zaradi katerega se boste hihitali v eni sceni in se nato že  pogovarjali in razmišljali o strukturi same družbe v naslednji. Blairov pol-smešni, pol vrhunski triler je film, ki ga občudujejo skoraj vsi kritiki, in zagotavljam vam, da se boste z njim zagotovo počutili doma!

 

T2 TRAINSPOTTING

Izberi življenje? Izberi presenetljivo dober sequel? Daniel “Spud” Murphy (Ewen Bremner), Francis “Franco” Begbie (Robert Carlyle) in Simon “Sick Boy” Williamson (Jonny Lee Miller) so končno nazaj! Po dolgih 21 letih. Nazaj je žal tudi heroin.   Pred izidom filma, nisem imel prav veliko pričakovanj, toda po ogledu sem bil enostavno šokiran. Šokiran, kako dober sequel smo dobili. Sequel, ki bi brez dvoma lahko bil popolna polomija. Vendar nam Danny Boyle dokaže, da je še zmeraj enako izviren in inovativen, kot kdajkoli prej. Je boljši od prvega? Absolutno ne, ampak vseeno dovolj zabaven, nor in svež za vse oboževalce prve kultne mojstrovine.

BABY DRIVER

Epski akcijski “muzikal” Edgarja Wrighta je bil eden izmed mojih najbolj eksplozivnih in zabavnih izkušenj v kinodvorani v letu 2017. Film nam ponudi ene izmed najboljših akcijskih scen, kar smo jih videli, ne le letos, temveč nasploh v zadnjih letih. Čeprav sem bil pred ogledom v dvomih, če je Ansel Elgort res primeren za glavno vlogo, sem po ogledu ostal kar brez besed. Izmed igralske zasedbe ne izstopa prav nihče (niti psihopatski Jamie Fox), saj prav vsak opravi neverjetno delo. Omembe vreden pa je tudi izjemen soundtrack v katerem se najde neka zvrst za prav vsakega. Če bi na tem seznamu lahko naštel le 3 filme, bi se med njimi definitivno znašel tudi Baby Driver!

LOGAN

Ne bi si bilo možno zamisliti boljšega slovesa Hugha Jackmana od vloge, ki ga bo po vsej verjetnosti zaznamovala celotno življenje! James Mangold je nase opozoril že leta 2013 v filmu Wolverine (ki sem ga absolutno oboževal, če odštejemo zadnjih 20 minut filma), kjer mu je že skoraj v perfekciji uspelo prikazati tistega pravega frajerskega Logana, ki smo ga tako vzljubili v stripih. Dejal sem, da mu je takrat to skoraj uspelo, tokrat pa kar popolnoma. Film Logan je bil letos eden izmed redkih filmov, kjer mi je ob koncu pritekla kakšna solza. Ampak ni šlo za solze žalosti, temveč solze sreče in zadovoljstva! Klub neverjetno depresivni in težki tematiki (kar prav pogosto ne vidimo v Marvel filmih), boste v filmu lahko našli le užitek, se lepo naslonili in si rekli: “Če bom kdaj igralec, upam, da bo James Mangold režiral moj zadnji film!”

SPLIT

M. Night. Shymalan je nazaj! In uganite kaj? Ne gre za katastrofalen film! Lahko bi rekli, da gre kar za njegovo odrešitev. James McAvoy (ki velja za enega najbolj podcenjenih igralcev) tukaj igra posebnega moškega Kevina s triindvajsetimi osebnostmi, ki ugrabi 3 dekleta. Gre za srhljiv in moteč nastop, ki bi si definitivno zaslužil dobiti nekaj pozornosti tudi s strani oskarjev  (kar pa se žal po vsej verjetnosti ne bo zgodilo). McAvoy je enkraten v prav vsaki vlogi, od eksplozivnega modnega strokovnjaka Berrya, starejše psihično nestabilne ženske Patricie, do nevednega in čustvenega devetletnega Hedwiga! Konca ne bom pokvaril, vendar so mravljinci so definitivno zagotovljeni!

THREE BILLBOARDS OUTSIDE EBBING, MISSOURI

Gre za tretji film v opusu režiserja Martina McDonagha, ki je eden izmed mojih najljubših sodobnih režiserjev (In Bruges, Seven Psychopaths). Čeprav je filmska tematika nekaj smrtno resnega in tragičnega, je film komedija. Res črna in provokativna komedija, polna drame in nepričakovanih in absolutno krutih scen, pri katerih sem ostal kar brez sape. Čeprav se tokrat v filmu ne pojavi Colin Farrel, je igralska zasedba ponovno več kot vrhunska (Frances McDormand, Woody Harrelson, Sam Rockwell, Lucas Hedges…) To je bil film, o katerem po ogledu nisem razmišljal še par dni. Film mi je v glavi ostal še tedne zatem, ko sem ga pogledal in zato vam ponosno povem, da je to moj najljubši film leta 2017!

 

 

Komentarji
Primoz But

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.
Primoz But

Latest posts by Primoz But (see all)

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.