Linux ne more imeti virusov – mit ali resnica?

Kot najbrž že veste, današnji uporabniki računalnikov v večini uporabljajo enega izmed treh najbolj dominantnih operacijskih sistemov: Windows, Mac OS ali Linux. Ker je Linux izmed trojice najmanj uporabljen operacijski sistem, je o njem posledično tudi največ nesporazumov in mitov. In enega izmed njih – o virusih – si bomo pogledali danes.

Tržni delež

Da bomo bolj razumeli ozadje za razvojem vseh treh različnih operacijskih sistemov, si moramo bolje ogledati zastopanost posameznih operacijskih sistemov med uporabniki.
Po nedavni raziskavi iz februarja 2019, skoraj 88 % uporabnikov uporablja operacijski sistem Windows, sledijo jim uporabniki Mac OS s skoraj 10 % in Linux s približno 2 % [1].

Zastopanost različnih operacijskih sistemov na podlagi internetnega iskanja – Vir slike

Windows je definitivno operacijski sistem, s katerem se je skoraj vsak današnji uporabnik računalnikov seznanil s svetom računalništva. Posledično je Microsoftov komercialni in plačljivi operacijski sistem daleč najbolj razširjen. Uporabljajo ga praktično povsod in večina uporabnikov se ne bi niti znašla, če bi jim »podtakinili« Mac OS ali Linux. Že dejstvo, da je bil ustanovitelj Microsofta dolga leta najbogatejši človek na svetu, pove veliko o tem, kako gigantsko uspešen je Windows na področju prodaje operacijskih sistemov.

Mac OS je operacijski sistem, ki ga v veliki večini najdemo zgolj na Apple napravah. Pri Applu so namreč razvili svoj operacijski sistem, ki bi znal bolje izkoristiti kompenente njihovih računalnikov. Na svetu ima Mac OS podobno kot njihovi ostali produkti številne goreče privržence, a je tržni delež Mac OS-a vseeno še vedno razmeroma majhen. Ostane nam še Linux – ta pa je čisto svoja zgodba.

Linux je odprtokodni operacijski sistem, čigar jedro in zasnovo je sprva razvil Linus Torvalds leta 1991. Bistvo samega operacijskega sistema je prav v njegovi odprtokodnosti, saj k projektu prispeva na tisoče različnih programerjev, ki skupaj odpravljajo napake, varnostne luknje in skupaj gradijo kar se da dober operacijski sistem. Sam koncept operacijskega sistema je tako popolnoma drugačen, kot je to pri Windowsu ali Mac OS, ki sta oba v lasti ene izmed najbolj vplivnih svetovnih korporacij na svetu. Linux je za osebne računalnike posledično tudi popolnoma brezplačen in si ga lahko tako brez kakršnegakoli tveganja namesti prav vsak uporabnik.
Sistem Linux je pogosto zapakiran v tako imenovane distribucije. Najbolj znane in najbolj uporabljane so Ubuntu, Debian in Fedora.

Virusi

Ozadje za posameznimi operacijskimi sistemi nam lahko sedaj pomaga, da bomo bolje razumeli, kako je z virusi pri različnih operacijskih sistemih. Znan mit je, da Linux ne more imeti virusov, kar pa seveda ne drži. Razlog za nastanek mita se najbrž skriva v tržnem delu zastopanosti operacijskih sistemov in dejstva, da do sedaj ni bilo še kakšne ogromne »epidemije« računalniškega virusa, ki bi prizadel velik delež Linux-ovih naprav.

Poglejmo podrobneje en specifičen primer (za primerjavo bomo vzeli Windows in Linux):

Velik delež virusov se na računalnik prenese iz interneta v obliki raznih e-mail priponk. Dober primer tega so razne skrite .exe datoteke, ki v Windowsu povzročijo, da se določen kos programske opreme namesti na naš računalnik. Če kot uporabnik kliknemo na .exe datoteko na Linux sistemu, ta niti ne bo vedel, kaj z njo storiti, saj so .exe oz. »izvršljive« datoteke domena operacijskega sistema Windows. Nekakšen ekvivalent .exe datotek v sistemu Linux so .rpm, .deb in .bin datoteke. A znova, če uporabljate ne-debian distribucijo Linux-a npr. Fedoro, sistem z .deb datoteko ne bo vedel, kaj početi in tako potencialnega virusa ne bo mogel naložiti.

Kaj pa če dobite virus, ki je namenjen prav za vašo specifično distribucijo? Potem vas bo pred vsako inštalacijo Linux še vedno vprašal, če želite programsko opremo res naložiti in vas prosil za administratorsko geslo. Pri Linux-u se torej izloči možnost, da bi po nesreči kliknili na .exe datoteko in okužili celoten računalnik. Pri Windowsu se namreč vse inštalacije ponavadi izvedejo brez intervencije uporabnika, zato se lahko kaj hitro zgodi, da kliknete na datoteko in že imate virus.

Za inštalacijo programa na Linux-u sistemu je potrebno geslo
Za inštalacijo programa na Linux sistem je potrebno geslo

Kot smo že ugotovili, večina uporabnikov uporablja Windowse. To posledično tudi pomeni, da je najbrž tudi največ virusov napisanih specifično za Windowse. Analogijo lahko povlečemo z drugimi tipi programske opreme. Ko na primer izide kakšna igra, ponavadi ni takoj na voljo na vseh operacijskih sistemih, saj je treba odvisno od izvedbe stvari prilagoditi. Tako tudi »pisec virusov« raje napiše virus za operacijski sistem, ki je najbolj pogost, saj to drastično poveča njegovo možnost za uspeh. Če namreč Windows uporablja 88 % uporabnikov in Linux le 2 %, je dosti bolj racionalno napisati virus za Windows, saj ima napadelec mnogo večji domet. Poleg tega seveda ne smemo pozabiti na tip uporabnikov določenega operacijskega sistema, saj so uporabniki operacijskega sistema Linux po navadi računalniško bolj vešči in prej prepoznajo sumljive datoteke.

Vse to seveda ne pomeni, da virusov za Linux sistemov ni, to bi bilo namreč zmotno mišljenje. Je pa res, da so vaše možnosti, da dobite virus na računalniku s sistemom Linux mnogo manjše kot bi bile npr. na sistemu Windows. A vseeno se je treba zavedati, da moramo biti vedno pazljivi kaj nameščamo na svoje stroje in se prepričati, da to ne bo škodovalo našemu sistemu, saj nas ravno prepričanje, da smo imuni na viruse, lahko privede do tega, da na svoj računalnik namestimo trdovraten virus.

[1] Statistika je bila osnovana na podlagi statistike brskanja na spletu, tako da te številke ne odražajo stanja na trgu, so pa zelo dober približek.

Viri:

Komentarji

Žan Magerl

Poleg tega, da je splošno izjemno razgledan, je tudi človek, ki vsaki stvari želi priti do dna, ugotoviti kako kaj deluje, zakaj je takšno kot je in ali bi to lahko izboljšali. To pomeni, da se bo čisto spustil v stvar, ki mu je trenutno padla v oči, in ne bo nehal, dokler ne ugotovi vsega, kar je za ugotoviti o določeni temi.
Verjetno bi ga lahko z eno besedo povzeli kot radovednega.
Žan Magerl

Latest posts by Žan Magerl (see all)

Žan Magerl

Poleg tega, da je splošno izjemno razgledan, je tudi človek, ki vsaki stvari želi priti do dna, ugotoviti kako kaj deluje, zakaj je takšno kot je in ali bi to lahko izboljšali. To pomeni, da se bo čisto spustil v stvar, ki mu je trenutno padla v oči, in ne bo nehal, dokler ne ugotovi vsega, kar je za ugotoviti o določeni temi. Verjetno bi ga lahko z eno besedo povzeli kot radovednega.