KMŠ Tech: Umetna inteligenca – Prvi del (Splošno)

V torek,12.6 se je izvajalo drugo predavanje v sklopu KMŠ Tech Maribor dogodkov, in sicer je bila tema umetna inteligenca. Predavatelji, ki so nam predavali so bili: Dr. Vili Podgorelec, Dr. Iztok Fister Jr. ter Gregor Štiglic in Jaka Kladnik.

Uvodno besedo je imel Dr. Vili Podgorelec, ki nam je najprej zastavil vprašanje: »Kaj sploh umetna inteligenca je?« Toda za razumevanje tega vprašanja se je najprej potrebno vprašati, kaj je inteligenca. To je prvo ključno vprašanje, na katerega v večini primerov niti nimamo odgovora, zato gremo proti smeri za katero menimo, da predstavlja najboljši odgovor na naše vprašanje. Po uvodnih besedah pa so sledili primeri.

Ti so bili različnega tipa, veljali pa so kot osnova za razmišljanje o inteligenci, saj je ta ključnega pomena za uspešno razumevanje UI (umetne inteligence).

S temi primeri je Dr. Podgorelec postavil osnovna vprašanja kaj umetna inteligenca sploh je. Za odgovor na vprašanje je podal pojem rekurzija in nadaljeval, da je inteligentno nekaj oz. neka naprava, ki stori tisto, kar bi moral storiti človek. Če naprava ali program dela tako, kot to počne človek, potem je ta sistem inteligenten. V čem pa je slednji podoben človeku? Po razmišljanju in inteligentnosti. Ko hočemo razviti sisteme, hočemo posneti nekaj, kar nam je všeč pri ljudeh.

Če govorimo o uporabnih sistemih, je za uporabnike rešitev umetna inteligenca, toda kdaj je ta uporabna? Če zna rešiti zadan problem, ki ga sicer lahko rešimo sami vendar zanj potrebujemo miselni napor (ne-trivialna naloga).

Rubikova kocka in spam

Za naslednji primer je vzel robota, ki zna rešiti Rubikovo kocko. Čeprav jo je rešil v nekaj pičlih sekundah, robot ni inteligenten. Ima kup pravil, ki so mu bila podana in se jih drži, da lahko reši zadano nalogo. Deluje po naprej predvidenih pravilih. Lahko bi ga primerjali s sistemom, ki skrbi za nezaželeno pošto. Slednji je veliko bolj inteligenten, kot naš robot, saj ni mogel vedeti vnaprej, če je e-mail pošta nezaželena ali zaželena. Takšnega sklepanja ni mogel dobiti vnaprej, ker je od posameznika odvisno kakšna pošta je zaželena in kakšna je nezaželena.

Začetki moderne UI

Za naslednjo stopnjo umetne inteligence je bil podan primer računalniške igre, kjer igramo namizni hokej. Čeprav je bila igra narejena v 80 letih, je bila dokaj zahtevna, saj je biloza končno zmago potrebno premagati zadnjega nasprotnika, ki je tvoje poteze ponavljal, zato si moral igrati strateško, da si ga lahko premagal, saj je bil vsak njegov gib enak tvojemu. S tem primerom so bili prikazani prvi začetki UI, kjer sistem oponaša človeka. Sistemi so danes, že skoraj 40 let kasneje, zelo napredovali, kot recimo sistem za prepoznavo obraza. Slednji je dovolj inteligenten, da ga ne moreš pretentati s sliko in si tako omogočiti nedovoljene avtorizacije. Kljub vsem napredkom, pa imajo vsi sistemi tudi svoje pomanjkljivosti, saj jih je ustvaril človek.

Razvoj UI

Naslednja tema je bila zgodovina razvoja UI. Primer je bil tokrat šah. Najprej so na vrsto prišla preprosta pravila in vse, kar si potreboval, je bil računalnik. Temu si nato sprogramiral pravila, ki jim je sledil in se po njih pomikal. Nato so se začeli razvijati in postajati hitrejši ter tako omogočili več računskih operacij, zato je bil sposoben iskanja potez vnaprej. Izbiral je lahko med več milijon potezami in tako izbral najboljšo. Nato so se začeli računalniki učiti iz preteklih iger, ker so ti postajali še hitrejši, so lahko analizirali igre drugih igralcev. Tak računalnik je prvič premagal takratnega svetovnega prvaka. Zmagovalca so poimenovali Alpha Zero, program, ki se je med ostalim učil igranja šaha in go (igra kitajskega izvora) . Alpha Zero se je za razliko od svojih prednikov učil na podlagi lastnih iger in ne tujih, kot so to počeli ostali. Znanstveniki so mu podali pravila ter cilj, zmago. Ker je bil zelo hiter si je sproti zmišljeval pravila. V samo 24 urah je tako postal nepremagljiv in bil sposoben premagati vse ostale programe, ki so do takrat obstajali. Za njegov uspeh sta bila pomembna dva faktorja: procesorska moč in število podatkov.

Človeško se je motiti

Nato je podal še več primerov, pri katerih so se roboti oz. sistemi učili na svojih napakah in akcije ponavljali tako dolgo, dokler teh niso izvšili popolno. Za zadnje poglavje pa je beseda tekla o razvoju UI zadnjih nekaj let. Zakaj se je ravno v 21. stoletju ta tehnologija tako masovno razširila? Odgovor se je skrival v medijih za shranjevanje podatkov. Natančneje, zaradi cene teh medijev. Leta 2010 je bila cena tranzistorja nižja od črnila za tiskanje. Sami podatki so poceni oz. brezplačni (socialna omrežja) vendar je shramba tista, ki pomeni finančno obremenitev.  Kot smo že prej omenili je za uspešen sistem, ki temelji na UI, potrebno imeti 2 sestavini: prostor in procesorsko moč. Slednja lahko ponese stvar le tako daleč s hitrejšimi operacijami toda brez velikega števila podatkov, ki jih imamo danes na voljo v obilju, zaradi socialnih omrežjih in nasploh razširjenosti interneta, bi bili neuspešni.

Podatkovni konglomerati

Naprave prav tako postajajo vse bolj povezane in skupaj tvorijo velike podatkovne oblake. Posledica tega je potreba po novih poklicih. Eden izmed takih poklicev je Data Scientist (slo. podatkovni znanstvenik). Kljub velikemu zanimanju mnogih izobraženih ljudi, ki se s tem poklicem ukvarjajo, je zahteva po novih znanstvenikih še vedno velika. Napredki, ki smo jih priča na teh področjih se drastično višajo iz leta v leto. Večina znanstvenikov tako pravi, da bo do leta 2040 napredek tako visok, da bomo lahko simulirali človeške možgane. Takrat se več ne bomo ukvarjali s sistemi, ki so specializirani le za eno stvar vendar z več namenskimi, ki bodo sposobni sami razmišljati. Kaj nas čaka v prihodnosti pa je odvisno od nas samih. Lahko si ustvarimo prihodnost, kjer bodo stroji delali za nas in naše življenje olajšali ali pa bomo ustvarili morilne stroje, ki bodo le ubijali. Prisoten je tudi strah za delovna mesta, kajti ljudi menijo, da bomo zaradi razvoja in napredka tehnologije, začeli izgubljati svoj delovni položaj. Potrebno se je spomniti, da so se pred razvojem UI zgodile že tri večje industrijske revolucije: parna, električna in računalniška. UI je tako četrta industrijska revolucija, ki bo zaznamovala 21. stoletje.

V drugem delu članka pa bo beseda tekla o praktičnih uporabah UI ter predstavitvi podjetja, ki se s to tehnologijo ukvarja že več let in ima zelo močno prisotnost v evropskem trgu.

 

Komentarji
Ivan Srbič

Ivan Srbič

Že od nekdaj se je ukvarjal z računalniki in ker je hotel znanje še izpopolniti se trenutno izobražuje na FERI. V prostem času pa piše članke, ki jih lahko preberete tukaj.
Ivan Srbič

Latest posts by Ivan Srbič (see all)

Ivan Srbič

Že od nekdaj se je ukvarjal z računalniki in ker je hotel znanje še izpopolniti se trenutno izobražuje na FERI. V prostem času pa piše članke, ki jih lahko preberete tukaj.