KMŠ Tech: Umetna Inteligenca – Drugi del (Praktične uporabe)

Ta članek je neposredno nadaljevanje prvega, ki ga lahko najdete tukaj.

Po končani predstavitvi Dr. Vilija Podgorelca, je bil na vrsti Dr. Iztok Fister Jr. Predstavil nam je kratek pregled praktične uporabe UI. Začetek teh zasledimo že v zgodnjih 70 letih. Leta 1966 so napovedali, da če bo UI sposobna generirati še močnejšo inteligenco, bo to zadnji izum, ki ga bo človeštvo potrebovalo.

Doseg umetne inteligence seže zelo daleč, zato jo lahko najdemo na mnogih očitnih in manj očitnih področjih. Te najdemo pri: ekonomiji, industriji, računalniških igrah, športu, oglaševanju, prepoznavi obrazov, transportu ter medicini.

Razdelitev sredstev

Največji delež finančnih sredstev se nameni za programsko opremo. Tej sledi internet, klasične panoge industrije, spletni mediji in druge. Pomembnosti te panoge se zavedajo tudi v Evropski Uniji, zato ta vsako leto nameni več milijonov evrov za nadaljnji razvoj in raziskave. Težava nastopi pri državah kot so Arabski Emirati. Vsem je znano dejstvo, da so ustvarili bogastvo na olju in nafti, zato to skušajo tudi ohraniti. Med ostalim to pomeni strožji zakon za zelene energije in močno upiranje proti njim, saj je ta konkretna in realna grožnja, ki bi lahko pomenila izgubo tudi do več milijard dolarjev.

Na drugi strani pa raziskave kažejo, da se bodo dobički na področju razvoja umetne inteligence dvignili tudi do 60 tisoč milijonov. Prav tako so raziskovalci postavili mejnik, da bo leto 2020 zadnje leto, ko se bo investicija na področju umetne inteligence izplačala, saj bo po tem letu število vseh obstoječih projektov nasičilo trg, kar bo zaznamovalo konec za nove zgodbe.

Področja uporabe UI

Ekonomija

Pa si oglejmo praktično uporabo UI (umetne inteligence). V ekonomiji je v večini uporabljena za svetovanja. Ta  določi ali je nek posameznik primeren kandidat za kreditiranje ali ne, koliko bi bila primerna vsota ipd. Temu sledi uporaba pri predvidevanjih, naložbah, vlaganjih ter pri tako imenovanih »trade bot-ih«, ki avtomatsko trgujejo s kriptovalutami ali delnicami in jim lahko celo umetno dvignejo ceno. Največja težava pa so še vedno goljufi. Do problemov pride, ko nepridipravi operejo denar in ga tako naredijo neizsledljivega. Tehnologija za odkrivanje goljufij je sicer tu in pripravljena na uporabo, vendar se zaradi neznanja o samem denarju veliko podatkov ne pridobi in tako je razvoj uspešne UI nemogoč. Do tega pride, ker banke po kraji temu ne morejo slediti. Veliko pa priznavajo na nevronske mreže, ki so zelo pogosto uporabljene tudi v drugih področjih. Ta predstavlja le en način učenja UI.

Industrija

Naslednja raba je v industriji. Ta je vstopila v to panogo zelo zgodaj zaradi uporabe robotov, ki nudijo zelo širok spekter uporabe. Od dviganja in prenašanja bremen, do barvanja in sestavljanja objektov. Negativna posledica je izrivanje delovnih mest, toda to ni tako slabo, kot opisujejo mediji. Vzemimo si za primer lakirnico. Vsi zaposleni imajo kljub pravilni rabi varnostnih oblek, očal itd., večjo možnost za obolenje za rakom. Zakaj torej ne bi tega dela počel robot in ljudem ohranili zdravje? Med ostalimi so pomembni tudi pristopi, ki se jih lotimo, ko razvijamo novo rešitev za nek izdelek. Potrebno pa je omeniti tudi uporabniško izkušnjo, kot je recimo samodejno parkiranje osebnega avtomobila.

Kot je že bilo omenjeno v prvem delu članka, UI predstavlja četrto industrijsko revolucijo. Naslednji logičen korak, ki se že izvaja, je povezovanje vseh naprav in skupno zbiranje podatkov, ker bodo le tako lahko vse naprave delovale hitreje in bolj optimizirano.

 

industrijska_revolucija

Štiri industrijske revolucije Vir: Wikipedia

Računalniške igre

Pri računalniških igrah se raba UI najde v ustvarjanju akterjev, optimizaciji svetov, pri strategijah za nasprotnike in še mnogo več. Najpomembnejša raba je pri ustvarjanju svetov, saj se lahko s pomočjo računalniških programov ustvari zelo velik svet v zelo kratkem času in tako prihrani ustvarjalcem vreden čas, ki ga lahko izkoristijo kje drugje. Tudi pri rudarjenju podatkov se lahko uporabi UI. Ko igralec (mi) igra neko igro in raziskuje virtualen svet, nam v ozadju UI pripravlja novo avanturo glede na dogodke, ki smo jih izvedli. Skupaj z nami raste, saj pridobiva vse več podatkov. Nato na podlagi teh oblikuje svet, ki je prilagojen našemu stilu igranja.

Oglaševanje

Tu imamo še oglaševanje, ki je danes že vsepovsod. Vsak oglas je zaradi UI lahko oseben. Sistemi priporočajo le vsebino, ki nas zanima, predvidevanja, kaj bo stranka hotela kupiti poleg izbranega izdelka in analiza spletne košarice. Praktični primeri so recimo Netflix, ki predvideva kakšno vsebino boste hoteli videti glede na zgodovino gledanja. Amazon, ki vam poleg izbranega izdelka, postavi še ostale predmete, ki bi lahko bili kupljeni skupaj. Tu so tudi Google, Facebook in E-bay. Vsaka večja spletna stran do neke mere koristi UI, saj lahko tako dobi popolnoma nov vpogled v razmišljanje in zahteve strank, ki ga sicer ne bi mogli imeti.

Šport

V športu se UI lahko uporabi za pridobitev podatkov o športnikih. Z njegovo pomočjo se lahko sestavijo urniki, prehranske diete, ipd. Ustvarjajo se tudi analize iz preteklih tekem in tako pridobimo najbolj optimalen urnik, ki bo prinesel športniku najugodnejše rezultate.

Transportacija

Transportacija je prav tako področje, kjer se uporablja UI. Najverjetneje že vsi poznate avtomobile znamke Tesla, ki jih razvija genialen um Elona Muska in njegova ekipa. Ustvaritev tega avtomobila ne bi bila možna brez uporabe UI. Od avtomatskega zaviranja in parkiranja pa do avtonomnosti vozila. Toda bolj pogosta in bližja komercialna raba se skriva v dronih. Ti bodo namreč lahko razvažali pošto veliko hitreje kot konvencionalne metode in zmanjšali izgube, ki nastanejo zaradi časovnih zamud. Prav tako se bo zmanjšala poraba goriv in povečala raba zelenih virov.

Težava vseh algoritmov pri umetni inteligenci pa so učne množice. V prvem delu smo omenili, da je število podatkov kritično za uspešen razvoj UI. Danes to seveda ni izziv, saj lahko stroj hranimo s podatki iz Facebook-a, Instragram-a in ostalih socialnih omrežij, ki stroj še bolj hranijo in ga delajo še boljšega brez, da bi se tega uporabniki (mi) sploh zavedali.

Omenil je tudi pojem tehnološka singularnost. Ta opisuje čas v prihodnosti, ko bomo dosegli stroj oz. program, ki bo presegal človeške možgane. Ko se bo to zgodilo, se bo sedanjost, kot jo poznamo, spremenila za vedno.

Za uspešno prihodnost pa bo potrebno spremeniti paradigmo, kajti trenutno preveč slonimo na pravilih matematike, ki nas v bistvu le omejuje. Potreben bo preskok na bio-tehnologijo in neo-znanost, ki bo nov in svež pristop, za razliko od omejene matematike.

Zdravstvo

Na koncu pa smo imeli predstavitev Gregorja Štiglca. Ta nam je podrobneje predstavil UI v zdravstvu. Velike spremembe se dogajajo v bolnišnicah, kjer imajo medicinske sestre poleg klasične medicinske izobrazbe še izobrazbo na področju informatike in računalništva. Te lahko prevzamejo določene vloge, ki so jih prej lahko opravljali samo zdravniki. Ljudje napačno razumejo nove tehnologije in menijo, da bodo te odvzele delovna mesta. V realnosti se bodo ustvarila nova, saj bodo stara postala nepraktična in zastarela.

V medicini je veliko težav pri dozah, saj letno umre več tisoč ljudi.  Zdravniki postavijo napačne doze pacientom, ki so že imeli predhodno dozo, kar je za mnoge usodno. Tu je še čas, ki je potreben za pregled pacienta, identifikacijo problema in rešitev. Z UI se lahko ure spremenijo v minute in tako bomo odpravili nepotrebne smrti.

Google kot pobudnik UI

Eden izmed pobudnikov za UI na področju medicine je Google. Ta je na Google IO 2018 predstavil raziskavo o ogroženosti pacienta s kardiovaskularnimi boleznimi. Najbolj zanimivo pri tej raziskavi je dejstvo, da je možno s pomočjo UI ugotoviti stopnjo ogroženosti samo na podlagi ene očesne slike. Rezultate, ki so jih primerjali med programom in dejanskimi strokovnjaki, so pokazali, da so bili zdravniki točni v 91 %, medtem ko je bil algoritem točen v 95 %.

Težava pri vstopu te tehnologije in ostalih na medicinske ustanove, so zakonski organi. Ti potrebujejo zelo veliko časa, da nek izdelek odobrijo, zato se tudi na tem področju aktivno dela z namenom krajšega sprejemnega obdobja.

Za konec pa nam je Jaka Kladnik še predstavil podjetje Marand, ki se ukvarja s podatki in predstavlja osnovo za lastne podatkovne baze, API-je ali druge uporabe, ki so popolnoma poljubne. Več na strani tukaj.

 

Komentarji

Ivan Srbič

Programer, umetnik in pesnik po duši. Rad posluša glasbo in ustvarja nekaj drugačnega. Med ostalimi piše tudi članke in se ubada s težavami, ki pestijo 21. stoletje. Je zelo velik video nerd in uživa v dobrem filmu. Prav tako je oboževalec "French Touch"-a.
Ivan Srbič

Latest posts by Ivan Srbič (see all)

Ivan Srbič

Programer, umetnik in pesnik po duši. Rad posluša glasbo in ustvarja nekaj drugačnega. Med ostalimi piše tudi članke in se ubada s težavami, ki pestijo 21. stoletje. Je zelo velik video nerd in uživa v dobrem filmu. Prav tako je oboževalec "French Touch"-a.

Ena misel o “KMŠ Tech: Umetna Inteligenca – Drugi del (Praktične uporabe)

Komentarji so onemogočeni.