Kako globina barve vpliva na kvaliteto slike

Vsi poznamo HD ločljivost in retina display. To sta izraza, ki opisujeta tehnične specifikacije, ki jih lahko dosežejo izbrane naprave. Danes imamo na voljo Full HD zaslone, 2K zaslone in tudi 4K zaslone. Prav tako so ti lahko na dotik, omogočajo visoko stopnjo osvežitve in podpirajo HDR. Vendar pa je za njihovo kvaliteto slike še vedno pomemben isti faktor in sicer globina barve.

Slika je lahko v zelo visoki resoluciji, vendar bo brez velike globine barve izgledala zelo slabo in pusto. Barvna globina je zelo pomembna, če želimo videti vsebino takšno, kot si jo je želel avtor. Globina barve opisuje informacije, ki povedo, koliko podatkov ima slika namenjenih, da prikaže zahtevane barve za vsako slikovno piko.

Slika, ki ima visoko resolucijo, vendar zelo majhno barvno globino. (Vir: YouTube, dostopano aprila, 2019)

1 bit barve predstavlja črno-belo sliko. To se da opisati tudi matematično in sicer 1^2, kjer je stopnja število barv. 2 bita tako predstavljata 4 barve, saj je 2^2 enako 4. S tem bi pridobili odtenke sive barve. Pri 8 bitih, kar je matematično 2^8, pa bi dobili 256 barv, kar je dovolj za barvni prikaz slike.

Če večje število bitov, predstavlja večje število barv, zakaj ne bi potemtakem uporabili še več bitov? Zakaj ne uporabimo 2^100 ali pa še več? Razlog, da ne uporabljamo tako velike barvne globine je v procesorski moči, saj je za večje število barv potrebno imeti večjo procesorsko moč. Čeprav je danes procesorske in grafične moči na pretek, je ta še vedno omejena na ostalih medijih, saj je za poln prikaz barv, potrebno imeti enake specifikacije na vseh medijih in posrednikih, po katerih potuje naša slika. Če gledamo vsebino preko spletnega portala YouTube, mora biti slika v visoki kvaliteti najprej naložena, nato jo mora YouTube predelati in shraniti v svoj strežnik. Ta isti video se mora nato klicati in poslati na zahtevano mesto, kjer se mora nato zopet prikazati na naših zaslonih. Da bi lahko bil posnetek visoke kakovosti, ko pride do nas, mora biti enak na vseh vmesnih postajah.

Tu pa je tudi težava prostora oz. pomanjkanje tega. Da lahko shranimo posnetek, potrebujemo veliko prostora za hranjenje te podatkovne gmote. Če bi vse videoposnetke shranjevali v svoji prvotni različici, bi ti posnetki zavzeli zelo veliko prostora in bi tega kmalu postalo premalo, zato se skoraj vsi digitalni posnetki danes stisnejo. S tem se sicer zmanjša kvaliteta videoposnetka, vendar pa pridobimo na prostoru. Stisnjen posnetek je lahko tudi do 10x manjši od svoje prvotne velikosti. YouTube, Netflix in tudi televizijski ponudniki uporabljajo kompresijo za prikaz svojih vsebin, kar zelo močno vpliva na kvaliteto slike.

Artefakti in podobni nezaželeni stranski produkti teh kompresij so najbolj očitni pri scenah, kjer se barve zlivajo med seboj. Takrat lahko opazimo, da so nekateri predeli slike zelo zrnati in umazani, saj se barve med seboj zlivajo in ne predstavljajo aktualne slike, ki bi se morala prikazovati.

Primer artefaktov pri slikah z nizko in visoko bitno velikostjo. (Vir: Google, dostopano aprila, 2019)

Druga težava so zasloni. Če uporabljamo klasičen zaslon, ki uporablja TN ali pa starejši IPS način prikaza slike, se barva ne prikaže pravilno, saj je zaslon fizično omejen. Danes lahko kupimo TN zaslone, ki omogočajo prikazati barve z večjo natančnostjo vendar še vedno izgubimo precejšni delež informacij, ki so sicer prisotne, vendar zaradi omejitev tega tipa zaslona ne morejo priti do izraza.

Težava pa v resnici ni tako velika, kot se na prvi pogled zdi. Čeprav so vsa našteta dejstva resnična in je barva res slabša, kot bi v resnici morala biti, pa je za večino potreb pri gledanju več kot dovolj. Upoštevati moramo, da je vsebina, ki jo gledamo, lahko predvajana na mobilnih napravah kot so mobilni telefoni, tablice in prenosniki. Ker imajo ti fizično majhne zaslone, pride do teh napak manj očitneje in ne predstavljajo zelo velike težave. Po drugi strani pa so tudi scene, kjer te težave nastopijo dokaj redke, saj pridejo težave do izraza le v scenah, kjer je pretežno le ena barva. To je najpogosteje črna barva. V ostalih primerih, pa je slika dokaj dobra za večino ljudi in ne predstavlja slabše izkušnje pri gledanju.

Kvaliteta slike pa je odvisna tudi od samega kodeka v katerem je bil videoposnetek ustvarjen in bitne velikosti slike. Bolj učinkovit kodek bomo uporabili in višjo bitno sliko bomo imeli, boljše kakovosti bodo naši posnetki pri manjših velikostih. Vsak posnetek pa lahko osebno ocenite in sicer: oglejte si barve v sceni, kjer je veliko črne. Je črna res črna ali pa postaja odtenek drugih barv? Prav tako bodite pozorni na zrnavost slike. Če teh dveh artefaktov ne opazite, potem je posnetek najverjetneje dovolj velike kakovosti, da vam ne bo kvaril užitka pri gledanju, če pa jih opazite, boste morali izbrati drugačen vir za ogled svoje najljubše vsebine.

Vir:

YouTube (Dostopano aprila, 2019)

Komentarji

Ivan Srbič

Programer, umetnik in pesnik po duši. Rad posluša glasbo in ustvarja nekaj drugačnega. Med ostalimi piše tudi članke in se ubada s težavami, ki pestijo 21. stoletje. Je zelo velik video nerd in uživa v dobrem filmu. Prav tako je oboževalec "French Touch"-a.
Ivan Srbič

Latest posts by Ivan Srbič (see all)

Ivan Srbič

Programer, umetnik in pesnik po duši. Rad posluša glasbo in ustvarja nekaj drugačnega. Med ostalimi piše tudi članke in se ubada s težavami, ki pestijo 21. stoletje. Je zelo velik video nerd in uživa v dobrem filmu. Prav tako je oboževalec "French Touch"-a.