Hellboy – Recenzija

Hellboy – redči mišičast demon, ki se bori proti zlu in je tudi velik navdušenec nad cigarami – morda res ne velja za najbolj znanega stripovskega junaka na svetu, vendar kljub temu velja za zelo priljubljenega: ugled, ki mu je priskrbel njegov lasten “reboot” iz strani režiserja Neila Marshalla, nekaj več kot desetletje po kultni klasični duologiji Guillerma del Tora. Na žalost njegova vrnitev na filmska platna velja za vse prej kot dobrodošel ali častivreden naslednik prvih dveh filmov, kar pa nikakor ni razlog, da popolnoma prezrete to (neverjetno zabavno) peklensko polomijo, ki še zdaleč ne velja za običajen vsakdanji stripovski film.

Hellboy, ki ga je ustvaril Mike Mignola, je (kot je že zgoraj bilo omenjeno) mišičast demon (če smo bolj natančni: pol demon, pol človek) s škrlatno kožo, ki lovi mitološke pošasti, v imenu skrivnostne paravojaške organizacije BPRD, s pomočjo ljudi, ki niso ravno največji ljubitelji paranormalnega. Lahko bi rekli neke vrste X-Files, če bi Mulder in Scully bila demonski bajker in vojaški volkodlak. Če to zveni čudaško, se le pripnite, saj se šele ogrevam. Še preden se (komaj) namestite na svojem sedežu za to novo različico Hellboya, se bo duhoviti demon v ringu spopadel s vampirskim rokoborcem, srednjeveška zlobna čarovnica bo bila obglavljena (v bistvu kar sesekljana na več delov) s strani kralja Arturja in priljubljen super junak bo s strojnico obračunal s kopico nacistov in mogočnim Rasputinom. Še ni dovolj? Tukaj je tudi skrivnostno društvo (katerih vodja med bitko na glavi nosi nagačeno jelenovo glavo), ki se ukvarja z lovom na velikane, orjaški prašič z liverpoolskim naglasom, ki molčečim menihom iz ust puli jezike in tudi mala gora čarovnic. Vse skupaj je nesmiselna, absurdna, blazna traparija. Popravek, super zabavna, pretirana in krvava traparija.

Mož za vso to ekscesivno akcijo in krvoločnim pokolom stvorov je Neil Marshall, najbolj znan po grozljivki The Descent (2005) in akciji Doomsday (2008) – da ne omenjam dveh pomembnih bitk v Igri prestolov. Prefinjenost nikoli ni bila ena izmed njegovih močnejših točk, in v novem Hellboyu – filmu, ki ne pozna nikakršnih omejitev – je to več kot razvidno. Pod tono rdečega mejkapa se tokrat skriva (nič več debelušna) Stranger Things zvezda David Harbour. Že pred izidom filma je bilo več kot očitno, da bo slejkoprej prišlo do primerjav oskarjevskim režiserjem Guillermom del Torom oz. njegovo adaptacijo iz 2004, ter njenim nadaljevanjem iz 2008, kjer v obeh v glavni vlogi spremljamo Rona Perlmana. To je brez dvoma ogromen izziv tako za Marshalla kot tudi Harbourja. Toda že po parih sekundah uvodnega prizora – v katerem vran truplu izkljuva oko – nam je popolnoma jasno, da tukaj gre za dve popolnoma drugačni zveri. V del Torovih filmih je bil John Hurt ljubezniva očetovska figura; medtem ko pri Marshallu spremljamo nenehno preklinjanje in zbadanje Iana McShaneja. Del Toro je ustvaril baročno pravljično verzijo stripa; medtem ko pri Marshallu dobimo R-ocenjeno rock opero.

Rezultat iskanja slik za hellboy 2019

V vlogi ikoničnega demona se Harbour več kot znajde, pa četudi bo Perlman za mnoge veljal za “enega in edinega” Hellboya. Velik del Hellboyevega šarma je zmeraj bilo dejstvo, da se pod njegovo neranljivo kožo skriva (dokaj) ranljivo srce, in Harbour izjemno prenaša melanholijo in bes skozi neskončne plasti rdečega mejkapa. Ta (ponavadi duhovit, a občasno tudi ranjen) ogromen rdeči demon tako izpade presenetljivo nežen, sočuten in  celo očarljiv. McShane je (kot ponavadi) osoren in všečen, kar pa ne velja za druge majave nastope. Daniel Dae Kim in Sasha Lane sta sprejemljiva, a obenem tudi dokaj pozabljiva, medtem ko Mila Jovovich ne mora povsem pričarati krožečega zla zapeljive “kraljice krvi” Nimue. Posebna omemba in pohvala pa zagotovo gre Stephenu Grahamu, ki glas posodi prostaškemu prašičjemu orjaku Gruagachu.

Rezultat iskanja slik za hellboy gruagach

Hellboy je pomanjkljiv, neroden in na trenutke enostavno neumen poskus ponovnega zagona priljubljene franšize: poln pozabljivih likov z nejasnimi motivacijami, cenenim CG-ijem in (občasno) motečo montažo. Seveda, del Torovi verziji brez dvoma še zmeraj ostajata na vrhu, toda, ali smo tudi tam bili priča prizorom, kjer se Hellboy nekje sredi Anglije spopade s tremi velikani medtem ko se v ozadju nabija Muse, ali pa recimo prizoru, kjer se kar iznenada prikaže strašljiva hiša na orjaških piščančjih nogah, zato da lahko ruska čarovnica s Hellboyem sklene smrtonosno kupčijo? Se mi je zdelo. Čudaška, blazna “over the top” R-ocenjena traparija – peklensko zabavna traparija.

OCENA: 6/10

Rezultat iskanja slik za Hellboy poster

Komentarji

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.
Primoz But

Latest posts by Primoz But (see all)

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.