Death Wish – Recenzija

Death Wish je nov film Eli Rotha, ki je bil očitno mnenja, da je klasični kultni Death Wish iz leta 1974 s Charlesom Bronsonom potreboval remake. V filmu spremljamo Bruca Willisa kot kirurga. Ja, prav ste slišali. Bruce Willis je kirurg. Ta poved bo v vsakem možnem primeru zvenela čudno, ne glede na okoliščine.

Film sledi dogodivščinam možaka, ki se sooči s tragedijo, ko par nasilnežev vdre v njegov dom. Mož kmalu postane vigilant. Na nek način javni maščevalec, ki vzame policijsko delo v svoje roke. To počne ponoči, na ulicah Chicaga, kjer se potikajo nepridipravi, ki bi jih lahko kaznoval in ubil. Mnogi ljudje in kritiki so mnenja, da je film izšel v izredno neprimernem času, vsaj kar se tiče določenih dogodkov, ki so se dogajali nedolgo pred izidom. Menim, da to ni utemeljena in pravična kritika. S tem ko izrazimo mnenje, da je film slab le zaradi neprimernega časa izida, podkrepimo misel, da pa vendarle obstaja “pravi” čas za izid takšnega filma. Kdo ve, morda bi Rothov Death Wish par let nazaj ali pa recimo v prihodnosti kar na enkrat postal čudežno boljši. Death Wish ni slab zaradi svojega neprimernega časa izida. Film je slab zato, ker je zanič.

Gre za res splošno “akcijsko komično dramo” s slabim in dolgočasnim tempom, ki se pač ne more odločiti, kaj bi rada bila. Film je poln nepotrebnih ekspozicij, raznih gostiteljev radijskih oddaj in podcastov, ki so razpršeni skozi cel film. Zdi se, kot da bi nekdo posnel film, in nato zatem našel neko aplikacijo za prenašanje 4k videoposnetkov iz YouTuba, šel na spletno stran in nato našel kup posnetkov ljudi, ki govorijo o nasilju z orožjem in drugih težavah o katerih je država razpravljala in jih nekako vstavil skozi film, z namenom, da bi film imel nek globji pomen. In to je edini način, kjer Rothov film poskuša biti nekaj drugega, kot pa le tipičen film o maščevanju. Sam osebno obožujem takšne filme, vendar me ta pač ni prepričal. Razlog za to so tudi neverjetno puste in lesene predstave. Bruce Willis je v tem filmu prava “opečnata stena” in to lahko vidimo že na začetku filma v prizoru v bolnišnici s policistom. Enako žal velja tudi za večino druge igralske zasedbe. Zdi se, kot da vsi v filmu igrajo “parodijo” tega, kar bi pričakovali od njihove igralske osebnosti. Bruce Willis je pač nek star moški v jopici, ki ima pištolo, medtem ko Dean Norris igra policista. Kakšno presenečenje, mar ne?

Filmu prav tako manjka pravi antagonist, ki ga nadomesti le neskončno število huliganov in nepridipravov. Kot kirurg naš protagonist dobi priložnost, da vidi žrtve s strelnimi ranami, številne vrste ljudi, otrok in podobno, ki jim postavlja razna vprašanja, upajoč, da ga bodo pripeljali do teh nepridipravov. Nepridipravov, ki jih bo umoril sredi belega dne. In v 2018, ko ima praktično vsaka živa oseba v svojem žepu kamero in ko so varnostne kamere postavljene praktično v vsakem možnem kotu ulice (še posebej v mestu, kot je Chicago), se mi zdi enostavno smešno, da ga nihče ne more prepoznati in to le zaradi jopice, ki jo ima oblečeno. Omeniti moram tudi pretiravane smrtne prizore, katerih večina je izpadla nenamerno smešno.

Film ima, kot sem že prej omenil, probleme s samoidentifikacijo. Nikoli ne vemo, kaj bi rad bil. Je Eli Roth poskušal posneti resno dramo o trpečem možu, ki vzame pravico v svoje roke ali pa neumno in odštekano ceneno akcijsko komedijo iz osemdesetih? Film poskuša biti nekaj drugačnega in imeti neko sporočilo z uporabo številnih gostiteljev radijskih oddaj in podcastov, ki skozi film postavljajo razna vprašanja povezana z nasiljem orožja, vendar je to žal vse. Vprašanja so le postavljena, medtem ko sam film nikoli ne poskuša odgovoriti na nobenega izmed njih, kaj šele predstaviti nek širši pomen ali sporočilo kakršnekoli vrste. Gre tudi za nepričakovano smešen film, s celim kupom zavajajočih dejanj, ki ne vodijo nikamor. Deležni nismo niti ene “nepozabne” akcijske scene, ki je za takšen film skorajda nujna. Končni produkt je žal mešanica različnih tempov, polna lesenih predstav, s slabim in zelo dolgočasnim glavnim junakom in pomanjkanjem jasnega antagonista.

OCENA: 5/10

Komentarji
Primoz But

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.
Primoz But

Latest posts by Primoz But (see all)

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.