Bo umetna inteligenca res povzročila izgubo služb?

Besedna zveza umetna inteligenca s seboj pogosto prinese strah in nervozo. Pa ne samo zaradi hipotetičnih morilskih strojev, ampak tudi zaradi izgube služb, ki bi bila posledica optimizirane avtomatizacije. Pri tem pogosto pozabimo, da smo ljudje zelo prilagodljiva družba in se znamo prilagoditi novim okoljem in situacijam. To smo dokazali že mnogokrat, pa naj se gre o migracijah naših prednikov na vse kotičke sveta ali pa o že treh industrijskih revolucijah, katerih priča smo bili v zadnjih stoletjih. Umetna inteligenca bo namreč povzročila že 4. veliko industrijsko revolucijo. Ljudje so se bali izgube služb ob iznajdbi parnega stroja, ob iznajdbi elektrike in ob iznajdbi računalnika in interneta. A prebredli smo že vse te velike družbene spremembe in kljub temu večina ljudi še vedno ima službe.

Službe še vedno so, a so drugačnega kova in zahtevajo drugačne spretnosti. Umetna inteligenca res obeta korenite spremembe v svetu in družbi nasploh, a avtomatizacija dela in izguba služb, vsaj po mojem mnenju, sploh ni tako velik problem. Vsaka velika industrijska revolucija je namreč prinesla nove službe in pri umetni inteligenci ne bo prav nič drugače. Po zadnjem poročilu iz Velike Britanije bosta umetna inteligenca in robotika v prihodnosti na Britanskem otočju ustvarili kar 7.2 milijona služb, več kot se jih bo izgubilo zaradi avtomatizacije dela.

Večino novih služb bo umetna inteligenca ustvarila na področjih šolstva, znanosti in zdravstva. Umetna inteligenca in njene tehnologije kot so robotika, droni in samovozeča vozila bi res nadomestila ljudi, a bi hkrati ustvarila veliko dodatnih delovnih mest, saj bi se povečala produktivnost, kar bi za seboj povleklo potrebo po večji kvaliteti izdelkov.

A definitivno bi zdravstvo in socialno delo ustvarilo daleč največ služb v prihodnosti, saj je oseben stik pri teh področjih dela še vedno najpomembnejši. Ker bo družba načeloma vedno bogatejša in starejša, bo zdravstvo potrebovalo vedno več delavcev. Seveda se da tudi v tej panogi veliko služb nadomestiti s stroji (recimo kirurgija, diagnostika), a je človeška bližina še vedno tista, ki jo že celo sedaj pogosto pogrešamo v sodobnem zdravstvu.

Umetna inteligenca bo bila v zdravstvu implementirana tam, kjer ni pomemben človeški stik ampak gola dejstva (npr. kirurgija in diagnostika).
Vir slike

Transport, logistika in skladišča so pa področja, kjer bodo izgube človeških delovnih mest najhujše. Raziskovalci ocenjujejo, da bo na teh področjih zaradi avtomatizacije do leta 2037 službo izgubilo kar 22 % ljudi, zaposlenih v teh sektorjih. Podobno se bo zgodilo tudi v administrativnih in pisarniških delih, saj bodo njihovo delo prevzeli algoritmi, ki bodo delo opravljali hitreje in zanesljiveje.

Osebno menim, da bi se morali obdobja, ko bo večina monotonih služb komercialno avtomatiziranih, veseliti. Roboti z implementirano umetno inteligenco, ki so specializirani za posamezno nalogo, bodo namreč v tej nalogi vedno boljši od nas. Podobno se je že zgodilo v človeški družbi, saj smo bili pred 10.000 leti družba ljudi, ki se je selila, nabirala rastline in lovila. Vsi smo znali vse in ni bilo specializacije. Šele ko smo začeli posameznike specializirati za posebna področja, smo začeli biti priča napredku. Podobna je situacija pri umetni inteligenci. Avtomatizirano vozilo bo vedno vozilo bolje od človeka, saj bo imelo na voljo vse mogoče informacije, jih sproti uspešno procesiralo in si med tem ne bi zbijalo koncentracije na vožnjo. Poleg tega bi se lahko vozila med seboj pogovarjala in tako ob težkih situacijah (na primer megla) svoje tire vožnje prilagajala, saj bi kljub temu, da se med seboj ne bi videla, lahko vedela, kje se nahajajo. Tako ne bi več prišlo do tako strašnih naletov, katerim smo bili priča v preteklih letih.

Avtomatizacija pripelje s seboj tudi optimizacijo in večjo produktivnost. Življenje bi bilo tako bolj tekoče in z manj nenadnimi dogodki, ki bi prekinili ustaljene poti. Ali je to vedno dobro, je filozofsko vprašanje in prav etične dileme so še vedno tiste, ki pogosto omejujejo implementacijo umetne inteligence v vsakdanje življenje. Za uspešno implementacijo le-te je namreč potrebno sodelovanje tako naravoslovcev in družboslovcev, saj se je treba odločiti o številnih moralnih dilemah, ki se jih včasih sploh ne zavedamo. Za ponazoritev tega vam za konec prilagam znan miselni poizkus in upam, da boste razumeli, kaj sem z njim želel povedati.

Če vas zanima še kaj o drugih miselnih poizkusih, si preberite tukaj:

Vir:

Komentarji
Žan Magerl

Žan Magerl

Poleg tega, da je splošno izjemno razgledan, je tudi človek, ki vsaki stvari želi priti do dna, ugotoviti kako kaj deluje, zakaj je takšno kot je in ali bi to lahko izboljšali. To pomeni, da se bo čisto spustil v stvar, ki mu je trenutno padla v oči, in ne bo nehal, dokler ne ugotovi vsega, kar je za ugotoviti o določeni temi.
Verjetno bi ga lahko z eno besedo povzeli kot radovednega.
Žan Magerl

Latest posts by Žan Magerl (see all)

Žan Magerl

Poleg tega, da je splošno izjemno razgledan, je tudi človek, ki vsaki stvari želi priti do dna, ugotoviti kako kaj deluje, zakaj je takšno kot je in ali bi to lahko izboljšali. To pomeni, da se bo čisto spustil v stvar, ki mu je trenutno padla v oči, in ne bo nehal, dokler ne ugotovi vsega, kar je za ugotoviti o določeni temi. Verjetno bi ga lahko z eno besedo povzeli kot radovednega.