Blockchain – model zaupanja

V zadnjih desetletjih je internet popolnoma preobrazil svet. Ni spremenil samo načine dostopanja do informacij, ampak tudi družbo in podobo sveta okoli nas. Danes lahko z enim samim klikom dostopamo do skoraj vseh informacij in znanj tega sveta, ne da bi zato morali zapustiti ugodje udobnega domačega naslanjača. Vendar lahka dostopnost, ustvarjanje in spreminjanje informacij privede do novih težav in dvomov. Predvsem je aktualno vprašanje zaupanja – komu lahko zaupamo? Še bolje: zakaj mu lahko zaupamo? Ali pa še bolje: kakšen je naš kriterij in model zaupanja?

Blockchain kot model zaupanja

Gonilna sila kriptovalut, tehnologija veriženja blokov, rešuje mnoge zagate anonimnosti in zaupanja, saj so se prav zaradi blockchaina kriptovalute lahko oblikovale. Denar je namreč kočljiva zadeva in za vlaganje je potrebna tako pazljivost kakor tudi zaupanje. Veliko ljudi dandanes kriptovalutam ne zaupa, saj jih ne vidijo oziroma jih ne morejo držati v rokah. Ne dojamejo, kako bi lahko nekaj česar ne morejo videti, obstajalo. Dejstvo je, da prevladuje nagnjenje, da ljudje bolj zaupamo ljudem kot računalnikom. Če se odločimo, da bomo odprli nov bančni račun, se odpravimo v bližnjo bančno poslovalnico, kjer nam bančni svetovalec s svojim nasmehom, grafi in izrazi, ki jih ne razumemo, razloži in pojasni, da so oni najboljša izbira. Človek nam da vtis, da mu lahko zaupamo in tako se odločimo in odpremo račun pri njih. Naš denar tako predamo ljudem oz. zaupljivi ustanovi in srečno živimo naprej. Denar nas tako »čaka« tam. V resnici banka s tem denarjem posoja kredite, investira v naložbe in se bogati na naš zaupljiv račun. Uporabniki torej zaupamo bankam in to zaupanje nam banka še zaračuna v obliki stroškov vodenja računov, čeprav že tako in tako služi z upravljanjem našega denarja. Stroški so posledica ogromne količine regulacijskih naprav, ki skrbijo za pravilno in verodostojno poslovanje bank.

Komu naj zaupamo?
Vir slike

Kriptovalute pa so ubrale drugačno pot. Ker jih ni v obliki fizičnih kovancev ali pa zato, ker se ne smejejo, jim ljudje na žalost manj zaupajo. So neka novost in enostavno ne spadajo v našo tradicionalno shemo modela zaupanja. Tega se je zavedal tudi domnevni »ustanovitelj« Bitcoina, Satoshi Nakamoto, ki je s predlogom o tehnologiji veriženja blokov, ustvaril nov model zaupanja. Njegova zamisel je enostavno briljantna, saj je problem zaupanja pri nečemu, ki nima vodstva, žal velik. Zakaj bi torej zaupali nekomu, da je vse v redu in v skladu z dogovorom, če lahko ustvariš sistem, kjer je vse javno, vse transakcije pa so potrjene in verificirane s strani velike množice ljudi. Za te potrditve je bilo potrebno veliko računalniške moči in strinjanja celotne skupnosti. To omogoča nespremenljivost verige in verodostojnost informacij.

Implementacije modela zaupanja

Nov, sodoben model zaupanja bi bila ogromna prednost v veliko sferah gospodarstva, saj namreč veliko poslovnih odnosov temelji prav na kamnu zaupanja. V spodnjem seznamu je samo nekaj od obetajočih izboljšav današnjega sistema:

Prehrana

Izvor živil, ki jih kupimo v trgovinah zmeraj spremlja zaskrbljen pregled etiket. Trgovina samo z etiketo garantira, da je živilo res slovensko, biološko ali brez dodanih aditivov. Mi tega zares ne vemo, takšne informacije so nam na voljo, ne vemo pa njihove kredibilnosti in resničnosti. Za njihovo resničnost naj bi skrbeli inšpektorati in zveze za varno prehrano. To pomeni, da moramo spet nekomu zaupati, tokrat javnim agencijam, da resnično skrbijo za kredibilnost in da svoje delo počnejo odgovorno, strokovno in dovolj pogosto. Nočemo niti pomisliti, kakšni lobiji in nečisti posli bi se lahko skrivali za nedolžnimi pregledi etiket. Četudi je vse po predpisih, kdo nam zagotavlja, da je ravno ta tovornjak, ki je prepeljal to živilo, pripeljal naše pomaranče prav od tam kjer to navajajo na etiketi. Inšpektorat lahko preveri transparentnost le na toliko in toliko časa, ne more pa tega početi vedno, za vsak zaboj pomaranč, iz vsakega tovornjaka, ki je prišel v naše trgovine. Trgovini, znamki ali proizvajalcu enostavno zaupamo, čeprav nimamo nekega objektivnega razloga.

Prehranjevalna industrija
Vir slike

To težavo bi z lahkoto rešil blockchain. Kupec bi enostavno poskeniral kodo na zaboju pomaranč in na pregled bi mu bila celotna pot blaga, od pobiralcev pomaranč, sortirnic, pakirnic, ladij, tovornjakov in nenazadnje trgovcev. Vsak člen v verigi bi se digitalno podpisal na zaboj pomaranč, zaradi nespremenljivosti blockchaina, pa bi bili podatki resnični in verodostojni. Na razpolago ne bi bili samo podatki, ampak verodostojni podatki.

Vir slike

Nepremičnine

Zemljiške knjige, katastri in občinski prostorski načrti. Ni veliko stvari na svetu, kjer so podatki bolj grozno urejeni in bolj neskladni. Številni zapisi so tako za časom, da so na območjih, kjer v zemljiški knjigi piše, da je travnik, v resnici že desetletje stara blokovska naselja. Birokratska mora je tako velika, da veliko ljudi sploh ne vidi več smisla v vpisovanju nepremičnin v zemljiške knjige. Implementacija blockchaina bi težavo odpravila, saj bi ustanovila enotno knjigo zapisov, kjer bi se zabeležila vsaka sprememba namembnosti zemljišča, vsako popravilo na hiši in menjava lastnikov. Tako ne bi več prišlo do različnih informacij, saj bi bile le te verodostojne in javno dostopne vsem. Če bi bila hiša zgrajena na poplavnem območju, bi to pisalo in kupec bi tako vedel, kaj ga čaka ob morebitni sklenitvi kupnine. Tako bi lahko preveril vse informacije in bolje presodil svoje odločitve, hkrati pa se ne bi rabil obremenjevati s tem ali lahko prodajalcu oziroma posredniku zaupa. Postopki bi bili cenejši, prepirov bi bilo manj, podatki pa resnični.

Skupna zemljiška knjiga
Vir slike

e-Volitve

Ideja, ki je že dolgo prisotna na političnih parketih, ima končno okolje, v katerem bi se lahko varno implementirala. Blockchain bi omogočil varno oddajo volilnih glasov, saj ne bi bilo strahu pred hekerskimi napadi na obstoječe informacijske sisteme. Podatkov ne bi morali ponarediti, saj bi to preprečila nespremenljivost verig podatkovnih blokov. Seveda pa obstajajo nevarnosti, kot so recimo DDOS (Distributed denial of service) napadi, ki bi lahko ogrozili omrežje, vendar že danes obstajajo postopki, ki onemogočijo še tako ambiciozne napade. Ideja za eVolitve šele dobiva zagon, tako da bo žal za kaj takega potrebno še malo počakati.

Ekonomija deljenja

Dejstvo je, da naši železni konjički skoraj 90 % dneva preživijo na parkirnih mestih. Zaradi tega že dlje časa obstajajo številne pobude o deljenju vozil, nepremičnin, posod in ostalih stvari. S tem bi potrebovali mnogo manj parkirnih mest in mnogo manj stvari, ki jih večino časa res ne potrebujemo. Problem nastane pri zaupanju, saj svojega avtomobila ne bi zaupali ravno komurkoli. Blockchain bi s svojimi bločnimi podatkovnimi bazami težavo odpravil in omogočil enostavno in zaupljivo komunikacijo med tistimi, ki bi posojali in tistimi, ki bi si sposojali, saj bi lahko preveril, če sta se oba člena v zgodovini držala dogovorov. To bi bil morda začetek nove družbe, ne več potrošniške, ampak družbe deljenja (Sharing society).

Lahko bi rekli, da trenutno čustvom zaupamo bolj kot dejstvom. Instinkt je tisti, ki podzavestno sprejema naše odločitve še preden bi jih lahko razum presodil in ovrednotil. Kot družba bomo morali premisliti o sebi in svojih tradicionalnih načelih, če bomo želeli stopiti na prag povsem novega modela zaupanja, saj je blockchain le eden izmed korakov na poti k novi, sodobni družbi prihodnosti. Dejstvo pa je, blockchain spreminja in bo vedno bolj spreminjal svet okoli nas in prav je, da vemo kaj nam ta tehnologija lahko prinese.

Komentarji
Žan Magerl

Žan Magerl

Poleg tega, da je splošno izjemno razgledan, je tudi človek, ki vsaki stvari želi priti do dna, ugotoviti kako kaj deluje, zakaj je takšno kot je in ali bi to lahko izboljšali. To pomeni, da se bo čisto spustil v stvar, ki mu je trenutno padla v oči, in ne bo nehal, dokler ne ugotovi vsega, kar je za ugotoviti o določeni temi.
Verjetno bi ga lahko z eno besedo povzeli kot radovednega.
Žan Magerl

Latest posts by Žan Magerl (see all)

Žan Magerl

Poleg tega, da je splošno izjemno razgledan, je tudi človek, ki vsaki stvari želi priti do dna, ugotoviti kako kaj deluje, zakaj je takšno kot je in ali bi to lahko izboljšali. To pomeni, da se bo čisto spustil v stvar, ki mu je trenutno padla v oči, in ne bo nehal, dokler ne ugotovi vsega, kar je za ugotoviti o določeni temi. Verjetno bi ga lahko z eno besedo povzeli kot radovednega.

3 misli o “Blockchain – model zaupanja

Komentarji so onemogočeni.