Bitcoin – valuta prihodnosti

V času, ko je Bitcoin na naslovnici pogosteje kot uspehi slovenskih športnikov ali izjave ameriškega predsednika, se v javnosti pojavljajo številne zmotne predstave o digitalni valuti, ki počasi, a vztrajno spreminja prihodnost finančnega sveta. V članku se bomo prav zaradi tega sprehodili vse od vzgibov za nastanek kriptovalut, njihovega delovanja do njihove varnosti oz. praktično vsega, kar mora vedeti vsak, ki želi vedeti kako stvar deluje in ne samo, kako bi z njo zaslužil.

I. Princip delovanja tradicionalnih valut in njihove pomanjkljivosti

Za boljše razumevanje vzgibov za nastanek digitalne valute Bitcoin, moramo razumeti, kako sploh deluje trenutni bančni sistem. Kupec lahko v trgovini svoje želene izdelke plača z valuto, ki je sprejeta v državi, v kateri se trgovina nahaja. Dandanes je vedno bolj popularno plačevanje s kartico, saj ti tako ni treba skrbeti če imaš v denarnici dovolj denarja za svoj nakup. Denar v kartici se tako »nahaja« na banki oz. je v podatkovni bazi podatkov banke zapis: »Janez Novak ima 42 €«. Seveda banka hrani tudi informacije preteklih transakcij in določene osebne podatke, a načeloma je ta vrstica tista, ki določa koliko denarja ima Janez Novak. Premoženje Janeza Novaka tako ne opredeljuje kupček denarja v sefu banke, ampak samo vrstica v bančni podatkovni bazi.

Filmski bančni ropi, kjer oboroženi roparji pridejo v banko in zahtevajo denar v svoje vreče je že zdavnaj stvar preteklosti. Danes se večina ropov zgodi ravno preko vdora v informacijski sistem bank, preko katerega si nato s spreminjanjem vrstic v podatkovni bazi nakažejo sredstva na svoj račun. Iz tega ne bi bil ravno dober film, mar ne?

Banka pa na žalost poleg tega, da hrani tvoj denar, hrani tudi zgodovino vseh tvojih transakcij. Zaradi tega ve, kje najraje kupuješ, ob kateri uri in tudi kaj kupuješ. Lahko bi rekli, da ima banka izjemen dostop da raznovrstnih informacij o življenju posameznika. Banka je torej le posrednik med kupcem in prodajalcem, za svoje usluge pa zaračuna mastne provizije. Bitcoin pa onemogoča ravno to, saj je popolnoma decentraliziran in razpršen sistem, ki nima neke glavne podatkovne baze podatkov. Nosilci vseh podatkov so vsi posamezni členi blockchaina, za njihovo varnost pa skrbi mnogo kriptografije. Bitcoin omogoča manjše provizije, manjše vdore v sisteme in sistem, ki je izgrajen na matematično in računalniško izpopolnjenem modelu zaupanja.

II. Skupna računovodska knjiga

Za novo ilustracijo delovanja Bitcoina vzemimo primer skupine prijateljev, ki skupaj hodijo ven na zabave in pijače. Da si stvari olajšajo, se odločijo, da bodo namesto, da bi vsakič vsak plačal zase, raje nekdo plačal za celo skupino. Iz tega razloga naredijo listek, na katerega zapisujejo, koliko je kdo komu dolžen. Na koncu meseca listek analizirajo in če je kdo komu dolžan, si člani skupine takrat poravnajo dolgove. Da bi preprečili, da bi se listek izgubil, se odločijo, da bo vsak član te skupine imel svoj listek, ki bo vseboval vse »transakcije« znotraj skupine. Torej če recimo Maja da Klemnu 10 €, bo ta transakcija zabeležena pri vseh članih skupine in ne samo pri Maji in Klemnu, saj le tako zagotovimo kredibilnost vseh listkov.

Kmalu ugotovimo, da lahko na listku pride do goljufije če se Maja odloči, da ji je Klemen dal 100 €, čeprav se to v resnici ni zgodilo. Zato uvedemo novo pravilo v našem »protokolu« listka in uvedemo, da se mora vsaka transakcija potrditi s podpisom tistega, ki je denar nekomu »dal«. Vendar tudi to ni popolna rešitev, saj lahko nepridiprav ponaredi podpis in si tako prisvoji denar. Zaradi te pomanjkljivosti in mnogo drugih, je tak način beleženja decentralizirane računovodske knjige mogoč samo v majhni skupini tesnih prijateljev.

Bitcoin je implementiral podoben princip protokola, vendar ga je s pomočjo računalnikov izpopolni do te mere, da je neverjetno trpežen in ga ne more zlomiti niti še zelo pretkana ukana.

III. Tehnologija Blockchain

V Bitcoinu torej obstaja evidenca vseh transakcij, ki so bile kadarkoli izvedene. To evidenco beležijo vsi uporabniki omrežja, zato je decentralizirana. Za resničnost transakcij pa poskrbijo digitalni podpisi. Le ti se računajo preko algoritma SHA-256, ki je dandanes zelo priljubljen algoritem v kriptografiji. Njegovo podrobno delovanje pa bom predstavil v enem od naslednjih člankov. Digitalni podpis deluje tako, da ima vsak uporabnik omrežja svoj javni in zasebni ključ. Javni ključ je viden vsem uporabnikom omrežja, zasebni ključ pa samo dotičnemu uporabniku. Ko uporabnik izvrši transakcijo, jo podpiše in ta se nato odpravi v postopek validacije. Digitalni podpis je različen glede na to, kakšno sporočilo vsebuje. Če bi nepridiprav torej želel spremeniti sporočilo oz. transakcijo, prejšnji podpis ne bi bil več veljaven. Digitalni podpis lahko opišemo s tole funkcijo, ki sprejme dva parametra oz. dve spremenljivki:

Podpiši(Sporočilo, zasebni ključ) = Podpis

Ta transakcija se nato skupaj s svojim podpisom odpravi na preverjanje, ki ga opravljajo ostali uporabniki omrežja in s tem omogočajo kredibilnost sistema. Vsak od teh uporabnikov uporabi funkcijo Preveri, ki sprejme tri parametre in vrne res, če je transakcija pravilna in ne res, če je transakcija lažna:

Preveri(Sporočilo, Podpis, javni ključ) = Res/Ne res

Ideja zadaj je, da prva funkcija Podpiši vrne 256 bitni podpis. To pomeni, da če bi nekdo želel ponarediti transakcijo, bi moral preveriti 2256 možnih kombinacij, da bi našel pravi podpis. Da bi ugotovil, če je podpis pravi, bi moral vsak podpis preveriti s funkcijo Preveri in to ponavljati dokler mu ne uspe. 2256 je res velika številka in potrebno je res veliko dela. Nekdo bi se vprašal zakaj pa ne moremo enostavno iz funkcije preveri dobiti podpisa? To pa zato, ker je funkcija Preveri nepovratna, kar pomeni, da iz njenega izhoda in dveh parametrov, ne moremo dobiti tretjega parametra. Vse to našteto zagotavlja veliko kredibilnost transakcij. A to še ni vse – zadeva postane še zanimivejša.

Vse te transakcije se skladajo v bloke po okoli 2400 transakcij. Vsak blok je sestavljen iz treh delov – sklica na prejšnji dokaz dela, transakcij in dokaz dela tega bloka.

Dokaz dela (ang. Proof of Work) se izvede tako, da se vzame celotno vsebino transakcij in se doda še neko posebno število na način, da bo hash funkcija SHA-256 ven izpljunila 256 bitno število, ki bo na svojem začetku vsebovalo niz z določenim številom ničel. Kako dobiti to posebno število? Preprosto – z ugibanjem. Ker je SHA-256 hash funkcija, pomeni, da ni drugega načina, kot da se vsako število enostavno vstavi in preveri, če njen izhod vrže ven iskano 256 bitno število z začetnim nizom na primer 30ih ničel. Zaradi tega mora tisti, ki izvaja ta dokaz dela, vložiti ogromno računalniškega dela, da najde tako število. Ko ga najde, obvesti ostale iskalce tega števila, da je to število našel, pobere nagrado (provizijo) za »najden« blok in se odpravi na naslednjega. Iskalcem pravimo rudarji, procesu pa rudarjenje, saj rudarji omogočajo nastanek novih bitcoinov. V bistvu gre samo za lepo besedo za preverjanje oz. validacijo blokov transakcij, varovanje omrežja in usklajenost vseh udeležencev omrežja.

Bloki se tako sestavljajo v nekakšno dolgo verigo, po kateri je ta tehnologija tudi dobila ime. Vsak blok se navezuje na naslednjega. Če bi torej spremenili nekaj v 2. bloku, bi se spremenil dokaz dela tega bloka in bi bilo treba znova opraviti ogromno računalniškega dela, dokler ne bi našli novega dokaza dela, in potem bi ta novi dokaz dela spremenil vrednost naslednjega bloka, kar pomeni da bi bilo treba znova spremeniti dokaz dela naslednjega bloka itd. Iz tega torej sledi, da bi bilo potrebno toliko računskega dela, da stvar ne bi bila več izvedljiva in/ali se ne bi splačala.

Veriga blokov – osnovni koncept Blockchaina

Kaj pa če bi nepridiprav namesto spremembe v zgodovini blockchaina želel vriniti svoj prirejeni blok na konec, saj s tem ne bi vplival na dokaze dela naslednjih blokov. Zaradi tega pojava obstaja pravilo največjega opravljenega dela. Ko nastaneta dva bloka, ki se med seboj ne skladata se ustvari razpotje in blockchain gre v dve smeri. Nato smeri tekmujeta v svoji dolžini in prav zaradi tega goljufiva veriga na dolgi rok ne more tekmovati s celotnim omrežjem, saj bi zato potrebovala okoli 50 % procesorske moči omrežja, kar pa je za goljufa tako nemogoče, kakor tudi ni dobičkonosno.

Pravilo najdaljše verige – krajše verige se ne upošteva

IV. Kriptosvet in Bitcoin

V prejšnjem poglavju sem orisal osnovni koncept delovanja blockchaina – tehnologije, ki jo uporablja Bitcoin. A Bitcoin ni edina kriptovaluta, saj jih je danes že več tisoč. Nekatere kriptovalute imajo svoje blockchaine, nekatere imajo zelo dobre ideje in poslovne načrte, spet druge so samo prevare. Dejstvo pa je, da kriptosvet cveti in je mamljiv za investicijske naložbe, ki polnijo naslovnice medijev celega sveta. Treba pa je biti previden, kot vsepovsod kjer je v igri denar.

Seznam najbolj priljubljenih valut – 13. 12. 2017 Vir slike

 

Dejstvo pa je, da blockchain ni prevara, saj je ravno to tehnologija, ki omogoča varno in decentralizirano valuto. Bitcoin ljudje pogosto primerjajo z delnicami, kar znova ni pravilno. Prvič Bitcoin je valuta, ne podjetje, saj podjetje lahko propade, medtem ko blockchain kot tak ne more – Bitcoin sicer kot vsaka valuta ni popolnoma imuna na hude razmere, a za zdaj se je izkazal za zelo zanesljivo valuto. Ima tudi svoje »kritje«, ki je v obliki potrošene elektrike, ki jo uporabijo rudarji. Torej ima svojo osnovo in ceno, ki pa seveda lahko niha glede na razmere na trgu. Drugič, Bitcoina ne prizadene hiperinflacija, saj geometrijsko zaporedje določa, da bo na svetu zgolj 21 milijonov Bitcoinov. Pri ostalih valutah, kot so recimo dolar in evro, se lahko centralna banka odloči, da bo stiskala več denarja in s tem povečala obtok denarja. To pri Bitcoinu seveda ni mogoče, torej je scenarij Jugoslovanskega dinarja nemogoč. Na še več podobnih vprašanj pa bom odgovoril v posebnemu FAQ članku.

Upam, da vam je članek vsaj malo približal to neverjetno inovativno tehnologijo, ki je gonilni konj digitalne valute Bitcoin. Za še več podrobnosti o rudarjenju, zgodovini, prihodnosti in varnosti pa boste morali počakati na naslednje članke.

Vir:

Komentarji
Žan Magerl

Žan Magerl

Poleg tega, da je splošno izjemno razgledan, je tudi človek, ki vsaki stvari želi priti do dna, ugotoviti kako kaj deluje, zakaj je takšno kot je in ali bi to lahko izboljšali. To pomeni, da se bo čisto spustil v stvar, ki mu je trenutno padla v oči, in ne bo nehal, dokler ne ugotovi vsega, kar je za ugotoviti o določeni temi.
Verjetno bi ga lahko z eno besedo povzeli kot radovednega.
Žan Magerl

Latest posts by Žan Magerl (see all)

Žan Magerl

Poleg tega, da je splošno izjemno razgledan, je tudi človek, ki vsaki stvari želi priti do dna, ugotoviti kako kaj deluje, zakaj je takšno kot je in ali bi to lahko izboljšali. To pomeni, da se bo čisto spustil v stvar, ki mu je trenutno padla v oči, in ne bo nehal, dokler ne ugotovi vsega, kar je za ugotoviti o določeni temi. Verjetno bi ga lahko z eno besedo povzeli kot radovednega.

2 misli o “Bitcoin – valuta prihodnosti

Komentarji so onemogočeni.