1080i proti 1080p, zakaj še vedno poznamo dva formata slike?

Večina ljudi, če ne že vsi, uporablja digitalni sprejemnik za ogled televizijskih programov. Ti so sicer dostopni tudi brez tega, vendar jih s pomočjo sprejemnika lahko dekodiramo in si jih ogledamo. Med ostalimi imamo pri nastavitvah možnost nastaviti sliko na 1080p ali pa 1080i. Čeprav sta si ti dve razmerji velikosti dokaj podobni, je med njima zelo velika razlika. Črka p oz. i. Kaj ti dve črki dejansko pomenita, pa boste izvedeli v nadaljevanju.

Označitev slike “i” oz. “p”

Ko imamo omenjeno razmerje velikosti in se to konča s črko p, kot je to recimo 1080p, označuje p progressive (slov. progresivno) oz. progresivno skeniranje. V praksi je to način prikaza slike, kjer se ta na zaslonu prikaže v popolnosti torej vrstica za vrstico. Po drugi strani pa oznaka I, pomeni interlaced (slov. prepleteno), ki prikaže le vsako drugo vrstico slike naenkrat. Takšen tip formata slike je na današnjem trgu še vedno prisoten, vrhunec pa je videl v času CRT televizije, kjer je bilo zaslonsko razmerje skoraj v celoti 480i ali 576i.

Vsemu najverjetneje sledi vprašanje zakaj? Kje sploh tiči razlog za dva različna prikaza slike, ki sta na prvi pogled skoraj identična? Prvi del razloga se skriva v pš (pasovni širini). V preteklosti je bilo naenkrat možno uporabljati le določeno število pasovne širine zaradi tehničnih omejitev. Z uporabo prepletenega prikaza, je bilo možno ustvariti velike prihranke pri pš in tako prikazati več vsebine naenkrat, saj je bilo za prikaz slike potrebnih le polovično število vrstic.

Problemi

Težava pri tem prikazu pa se pojavi, ko vstopimo v 21. stoletje. Trenutni televizijski sprejemniki omogočajo prikaz progresivne slike in čeprav lahko med nastavitvami najdemo prepleten prikaz, se mora ta še vedno obravnavati po posebnem procesu. Najprej se mora slika deinterlaced (slov. razpleti). Ta proces se lahko zgodi s strani ts (televizijskega sprejemnika) ali pa set top box-a. V vsakem primeru je proces dokaj nenatančen. Prejete vrstice slike ne predstavljajo polovico enake slike vendar del različne slike (angl. frame), ki v končnem procesu združevanja ustvari defektno sliko. Ta je lahko pri ts nižjega razreda zelo očitna. Slednji uporabljajo pri združevanju različne trike, ki na koncu ustvarijo sliko z boljšim izgledom in v večini primerov deluje zelo dobro.

Primer slikovnega artifakta “combing”

V primeru, da lahko to opravi tudi set top box (digitalni sprejemnik), je to delo bolje prepustiti ts, saj je logična izdelava v digitalnih sprejemnikih veliko slabša od tiste v ts.

Nadaljevanje problemov

Drugi razlog pa tiči v opremi, ki skrbi za snemanje vsebine v prepletenem formatu. Cena, ki bi bila potrebna za nadgradnjo starih sistemov, je za zelo veliko medijskih hiš enostavno previsoka, da bi ugajala njihovim finančnih knjigam, zato se še vedno vestno držijo starih in ustaljenih formatov. Glede na trenutno stanje, ki je prisotno pri snemanju vsebine, se bomo držali 1080i formata še kar nekaj časa, vendar se počasi uvajajo spremembe. Po drugi strani pa se lahko vsebina ogleduje na računalniških monitorjih ali pa preko spletnih kanalov kot sta Netflix in Amazon, kjer omenjene težave niso prisotne, saj ti viri ponujajo polno 1080p sliko ali celo 4K pri določeni vsebini.

VIRI:

Komentarji

Ivan Srbič

Programer, umetnik in pesnik po duši. Rad posluša glasbo in ustvarja nekaj drugačnega. Med ostalimi piše tudi članke in se ubada s težavami, ki pestijo 21. stoletje. Je zelo velik video nerd in uživa v dobrem filmu. Prav tako je oboževalec "French Touch"-a.
Ivan Srbič

Latest posts by Ivan Srbič (see all)

Ivan Srbič

Programer, umetnik in pesnik po duši. Rad posluša glasbo in ustvarja nekaj drugačnega. Med ostalimi piše tudi članke in se ubada s težavami, ki pestijo 21. stoletje. Je zelo velik video nerd in uživa v dobrem filmu. Prav tako je oboževalec "French Touch"-a.