Zeleno jeklo

Jeklo je gonilna sila razvoja, saj se zaradi svoje vsestranske uporabnosti uporablja tako za gradnjo nebotičnikov kot avtomobilov in računalnikov. Po nedavnih napovedih naj bi letos jeklarska industrija proizvedla neverjetnih 1.6 milijarde ton jekla. A na žalost jeklarska industrija ne spada med najbolj čiste industrije, saj skupaj z železarsko industrijo proizvedeta kar 5 % vseh emisij ogljikovega dioksida na svetu. Zato znanstveniki iščejo čistejše in okolju prijaznejše industrijske postopke za pridelavo jekla.

Jeklarska industrija najprej železovo rudo spremeni v neko vmesno obliko med železovo rudo in jeklom, ki se imenuje surovo železo ali lepše slovensko: grodlja. Proces se imenuje taljenje in za obratovanje potrebuje železovo rudo (v bistvu železov oksid) in koks, ki je gorivo pridobljeno z destilacijo črnega premoga. Opisan proces ustvari veliko količino ogljikovega dioksida, ki prispeva k učinku tople grede, saj proces s pomočjo ogljika veže kisik iz železove rude in tako rudo očisti kisika in jo pripravi na nadaljnjo obdelavo.

Podjetje Boston Metal želi to spremeniti, saj so razvili povsem svoj postopek pridobivanja surovega železa, ki ne porablja koksa ali kakšnega drugega fosilnega goriva. Proces se imenuje Elektroliza staljenega oksida (angl. Molten oxide electrolysis) in za svoje delovanje, kot že samo ime pove, potrebuje elektriko. Fosilna goriva se seveda odstranijo iz enačbe, če je uporabljena elektrika proizvedena iz obnovljivih virov energije.

Kemijska enačba postopka podjetja Boston Metal
Vir slike: Boston Metal

Boston Metal želijo s svojim postopkom popolnoma spremeniti jeklarsko industrijo, saj ponujajo konkurenčne stroške postopka brez davka na ogljik, skalabilnost in ekološkost. Oni pa niso edini, saj ekološko čistejše postopke uvajajo tudi že druga podjetja, med drugimi tudi Tata Steel, ki so razvili postopek, ki pri taljenju železa za polovico zmanjša izpuste ogljikovega dioksida.

Zelena revolucija počasi prevzema vse gospodarske sektorje in samo še vprašanje časa je, kdaj bo doživela tudi prve res odmevne uspehe. Tovrstni zeleni postopki ponavadi niso cenovno kompetitivni s tradicionalnimi in se zato peščica podjetij zanje odloča zgolj zaradi ponujenih državnih subvencij. A to velikih podjetij ne prepriča, saj se zavedajo, da bo prišel čas, ko bodo skladi za subvencije usahnili in bodo podjetja prepuščena sama sebi z večjimi stroški proizvodnje, manj zanesljivo in robustno tehnologijo in večjo konkurenco na trgu. Prav zaradi tega je pomembno, da so te nove zelene tehnologije cenovno kompetitivne s cenami že obstoječih postopkov na trgu, saj se bo le takrat tveganje izplačalo in le takrat bo industrija na poti k bolj zeleni prihodnosti.

Viri:

Komentarji
Žan Magerl

Žan Magerl

Poleg tega, da je splošno izjemno razgledan, je tudi človek, ki vsaki stvari želi priti do dna, ugotoviti kako kaj deluje, zakaj je takšno kot je in ali bi to lahko izboljšali. To pomeni, da se bo čisto spustil v stvar, ki mu je trenutno padla v oči, in ne bo nehal, dokler ne ugotovi vsega, kar je za ugotoviti o določeni temi.
Verjetno bi ga lahko z eno besedo povzeli kot radovednega.
Žan Magerl

Latest posts by Žan Magerl (see all)

Žan Magerl

Poleg tega, da je splošno izjemno razgledan, je tudi človek, ki vsaki stvari želi priti do dna, ugotoviti kako kaj deluje, zakaj je takšno kot je in ali bi to lahko izboljšali. To pomeni, da se bo čisto spustil v stvar, ki mu je trenutno padla v oči, in ne bo nehal, dokler ne ugotovi vsega, kar je za ugotoviti o določeni temi. Verjetno bi ga lahko z eno besedo povzeli kot radovednega.