Video formati in kodeki

Videoposnetkov, kodekov ter kontejnerjev je zelo veliko in se med seboj se razlikujejo glede na uporabo. Nekdo, ki si bo posnetke le ogledoval, ne bo potreboval podrobnega znanja o formatih za razliko od nekoga, ki bo te tudi urejal. Najverjetneje ste se z nekaj formati že spoznali, na primer: MOV, AVI, MP4, WMV in MKV. Danes si bomo ogledali, kaj ti formati so in kakšna je njihova vloga v svetu digitalnih posnetkov.

KONČNICE

Tako imenovane končnice, ki jih najdemo na koncu video posnetkov, so le kontejnerji, ki nam omogočajo predvajanje video posnetkov. Vsak kontejner pa je lahko ustvarjen v poljubnem kodeku. Zato se lahko zgodi, da imamo dva, na videz enaka MP4 posnetka, ki sta lahko bila ustvarjena z različnim kodekom, zato se lahko razlikujeta po videokvaliteti in velikosti.

KODEKI

Kaj so torej kodeki? Večinoma našo digitalno vsebino stisnemo, da lahko večjo količino informacij spravimo na naš računalnik, saj bi v nasprotnem primeru velikosti presegle več GB za nekaj minut posnetka. Kodek je proces, ki ga uporabljamo za stiskanje oz. razpakiranje (angl. decompress, unpacking) videoposnetkov. Poznamo zelo veliko kodekov, izmed katerih še najbolj izstopa H264. Eden izmed razlogov za njegovo popularnost je sposobnost ohranjanja kvalitete videoposnetka pri zelo majhnih velikostih.

Njegova skrivnost je v načinu delovanja. Namesto da shrani vsak del slike, slikovno piko za slikovno piko, H264 razdeli sliko v bloke po 264 ter skuša nato predvideti, kako bo naslednji blok videti. To skuša ugotoviti s pomočjo naslednje ali pa prejšnje slike. Algoritem nato sliki primerja z dejansko aktualno sliko in razliko shrani. Tako imenovana razlika oz. ostanek se nato primerja z novim blokom, ki je velikosti 4×4 in vsebuje standardne odtenke barve. Ujemanja med osnovnim blokom in standardnim blokom se shranijo kot število. Pri procesu ustvarjanja tega števila se ponavadi vrednosti v spodnjem desnem kotu odstranijo, saj te vrednosti potrebujejo največ prostora za prikaz barve.

Ta proces je zelo podoben, kot pri formatu JPEG, ki skuša ohraniti kvaliteto slike pri zelo nizkih velikostih datoteke. Tako kot pri JPEG, lahko tudi pri H264 izberemo kako močno kompresijo želimo uporabiti in koliko kvalitete smo pripravljeni žrtvovati za manjšo velikost posnetka. Konec koncev pa je H264 zelo dober pri ustvarjanju teh predvidevanj in vsebuje še filter, ki samodejno poskrbi za določene artifakte, ki bi se lahko pri procesu kompresije ustvarili. Zato je kodek odlična izbira tako za posnetke na platformi YouTube, kot tudi za posnetke Blu-Ray, saj v primerjavi z MPEG-2, ki je dokaj standarden kodek za prikaz vsebine na televizijskih sprejemnikih in DVD predvajalnikih, veliko bolj učinkovit. Pri enaki kvaliteti zavzame tudi 4-krat manj prostora.

NOV KODEK NA OBZORJU

Toda ker se standardi spreminjajo, se spreminjajo tudi potrebe po novem kodeku. Tako ni presenetljivo, da se je ustvaril kodek H265 oz. HEVC – High Efficiency Video Coding (slov. zelo učinkovit video kodek). Ta je v primerjavi s svojim predhodnikom še boljši pri obdelavi posnetkov. Sedaj lahko uporablja tudi do 4096 blokov in ima veliko bolj napredne algoritme, ki omogočajo manjše velikosti pri zelo visoki kvaliteti posnetka. Tako je odlična rešitev za posnetke, ki so ustvarjeni v velikosti 4K (3860×2160) ali pa celo 8K (7680×4320). Oba formata pa nista brez težav. Zaščitena sta s patentom, kar pomeni, da morajo podjetja, ki ju želijo uporabiti v svoji filmski produkciji, zanju plačati licenco.

BREZPLAČNE ALTERNATIVE

Plačevanje licenc je privedlo do ustvarjanja brezplačnih alternativ, kot sta VP8 in VP9. Ker sta oba odprtokodno formata, je njuna raba neomejena in brezplačna za kogarkoli. Njun ustvaritelj je nihče drug kot gigant Google. V primerjavi s HEVC so si našteti kodeki dokaj podobni in tako ni pravega zmagovalca, za katerega bi lahko rekli, da je očitno boljši. Ni presenetljivo, da potemtakem ta kodek uporabljajo podjetja, ki se ukvarjajo z video vsebino. Netflix je na primer za svoj glavni kodek izbral VP9, ki se pri posnetkih v 1080p velikosti približuje rezultatom HEVC.

HEVC IN VP9 TER OSTALI FORMATI

Seveda poznamo še veliko več kodekov in kontejnerjev, eden takih je AVI, ki je bil še nekaj let nazaj zelo popularen. Tu je še MP4, ki lahko vsebuje H264 ali pa MPEG kodek. Omogoča tudi podporo za AAC ali pa MP3 audio kodek. M4V, ki ga je tudi možno zaslediti, pa je le kontejner MP4, ki je še dodatno zaščiten z digitalnimi pravicami. Potrebno je še omeniti MKV oz. Matroska, ki je postal zelo priljubljen kontejner, saj podpira praktično vse video in audio formate, ki jih poznamo. Podpira tudi možnost uporabe menijev in poglavij, če želimo ustvariti DVD oz. Blu-Ray vsebino. Poleg tega omogoča predvajanje poškodovanih datotek, če je njihova vsebina kritična za našo rabo.

POSEBNEŽI

Vsak format ima svoje prednosti in slabosti, vendar so tudi tu posebneži, ki so ustvarjeni le za določene namene. Eden izmed takih formatov je MOV, ki je bil ustvarjen v podjetju Apple za predvajanje vsebin v predvajalniku QuickTime. Med ostalim tudi ta podpira morje kodekov in omogoča neposredno urejanje v programih za video produkcijo na platformah Adobe Premier Pro ter iMovie, ker posnetka ni potrebno dodatno spreminjati, da ga lahko vključimo v naš program.

NENAZADNJE

Omembo si zaslužita še formata FLV in F4V. Ta sta podpirala predvajanje vsebine v Adobe Flash Player-u, ki ga je v zadnjih nekaj letih zamenjala veliko boljša rešitev HTML 5.

 

Vir:

  • https://goo.gl/kKex8Y
Komentarji
Ivan Srbič

Ivan Srbič

Že od nekdaj se je ukvarjal z računalniki in ker je hotel znanje še izpopolniti se trenutno izobražuje na FERI. V prostem času pa piše članke, ki jih lahko preberete tukaj.
Ivan Srbič

Latest posts by Ivan Srbič (see all)

Ivan Srbič

Že od nekdaj se je ukvarjal z računalniki in ker je hotel znanje še izpopolniti se trenutno izobražuje na FERI. V prostem času pa piše članke, ki jih lahko preberete tukaj.