Thor Ragnarok – Recenzija

Thor Ragnarok je najnovejši film v Marvelovem Cinematic Universu. Gre za še zadnji del v tako imenovani “Thor triologiji”. Glavno vprašanje je, ali je Thor Ragnarok vreden ogleda? To je vprašanje, ki si ga ponavadi nikoli ne postavimo pred ogledom katerega koli Marvel filma. Vendar roko na srce, prva dva Thor filma (2011 in 2013) po večini mnenj veljata za ena izmed slabših filmov v drugače briljantni filmografiji, s katero nas Marvel razvaja že vse od leta 2008.

Z iskrenim veseljem in z velikim nasmeškom na obrazu vam lahko povem, da je Thor Ragnarok eden izmed mojih najljubših filmov v celotnem Marvel Cinematic Universu!

 

Film je režiral Taika Waititi. Gre za novozelandskega režiserja, ki je v preteklosti posnel že dokaj lepo število zanimivih filmov, med katerimi sta tudi What We Do in the Shadows (2014) in Hunt for the Wilderpeople (2016). Sam sem bil velik ljubitelj obeh dveh. Še posebej je izstopal mokumentarec What We Do in the Shadows, ki opisuje življenje treh novozelandskih vampirjev, ki se v sodobnem času morajo spopadati z vsakdanjimi problemi. Film je pri meni veljal za enega najbolj smešnih filmov leta 2014, kar pa je res impresivno, ne glede na vse uspešnice, ki smo jih dobili tistega leta. Pred izidom novega Thor filma sem se tako zavedal, da je Taika Waititi komičen genij. In to je brez dvoma vidno v Thor Ragnarok. Film velja za enega najbolj smešnih Marvelovih filmov. Šalam smo deležni skoraj vsako minuto. Film bi sam opisal kar kot komedijo. Komedijo, ki seveda vključuje vse epske in akcijske elemente, ki jih pričakujemo v takšnem filmu.

Thor Ragnarok je za “Thor franšizo” naredil to, kar je Captain America The Winter Soldier naredil za “Captain America franšizo”. Pred Winter Soldierjem je naš priljubljen Kapitan že veljal kot kul in zakon osebo, vendar po ogledu filma iz 2014, ni bil več le kul, bil je enostavno neverjeten! Ne le Captain kot lik, temveč celotna franšiza. Enako velja za Thor Ragnarok. Ta film je prav to kar je Thor potreboval, velik pospešek zabave, simpatičnosti in velike doze nečesa svežega oz. izvirnega. Film enostavno zbere vse stvari, ki smo jih izvedeli v prvih dveh filmih in jih popolnoma “ignorira”. Thorovo mogočno kladivo? Lahko kar pozabimo, ni ga več. Thorova “mačo” odločnost in resnost? Nič več.  Vendar kljub temu, se seveda obdrži dinamika in njegovi družinski odnosi, predvsem z bratom Lokijem in očetom Odinom.

Vsi liki v filmu so enostavno briljantni! Po mojem mnenju prav noben ni “ukradel šova” in najbolj izstopal. Vsi so ukradli šov! Cate Blanchett, Tessa Thompson, Mark Ruffalo, Chris Hemsworth, Jeff Goldblum… Celo Taika Waititi, ki je igral sicer CGI lika Korga za enostavno briljantnim naglasom. Vsi so prav fantastični!

To je vse kar si želim v “superhero filmu”. Je neverjetno zabaven in všečen, ko smo deležni akcijskim scenam, pa dobimo kar mravljince od vsega epskega dogajanja, ki se pravkar dogaja na platnu. Vse skupaj je tudi seveda izjemno čudovito posneto, gre za res neverjetno barvit film. Morda celo bolj barvit od določenih neverjetnih in bizarnih scen v lanskem Doctor Strangeu. Prejšnja dva Thor filma sta prav okej. Popolnoma gledljiva, vendar res nič posebnega. To je po vsej verjetnosti zato, ker so do zdaj ljudje bili mnenja, da Thor pač ni tako zanimiv lik. Mogoče, ga bodo gledalci bolj vzljubili če ga kar vržemo na Zemljo. Dobesedno. Zakaj za vraga bi bila Zemlja bolj zanimivo dogajališče kot Asgard? Ni potrebno, da mora biti Thor, bog groma, med nami, navadnimi smrtniki, tu na Zemlji, samo, da ga lahko vzljubimo. Waititi to razume, in sam film je prava pustolovščina. Thor obišče različne kraje oz. celo svetove, kjer se spopade z različnimi sovražniki vseh vrst. Toda medtem, nam je še kot lik zmeraj všeč, saj kljub svojemu božanstvu deluje človeško. Veliko seveda tudi pripomore odlično pisanje in odlično igranje. Režiser je dejal, da je bilo skoraj 80% filma improviziranega, kar je naravnost neverjetno, saj vse skupaj deluje, briljantno in “planirano”. Humor je brez dvoma glaven faktor filma. “Timing” vseh šal je ravno pravi, in ne deluje vsiljeno.  Morda bo to seveda koga zmotilo, saj je vseh šal skupaj toliko, da se še medtem ko se smejimo prejšnji, že pojavi nova, in tako posledično sploh ne moramo slediti dogajanju, saj se sploh ne moramo priti do sape, zaradi našega hihitanja. Vendar kar se mene tiče temu sploh ni tako. Marvel bo po vseh filmih (ki jih bo že kmalu preko 20) enostavno moral postati samozavedajoč in se norčevati sam iz sebe. Stvar, ki jo seveda Thor Ragnarok počne.

 

 

Prej sem omenjal mravljince. Prav to sem dobil, ko sem v filmu zaslišal Zeppelinov Immigrant Song. Ja dejansko je v filmu, in ne le v napovedniku. In ja, če bi moral sceno (oz. celo sceni) z omenjeno glasbo oceniti od 1-10, bi moj odgovor brez dvoma bil 11. Izbira pesmi ne deluje le zaradi svojega “badass” učinka, ki ga doda filmu, temveč tudi zaradi same svoje tematike in besedila, ki na splošno opisuje nordijsko mitologijo. Pameten možakar je nekoč dejal: “Nikoli ne moraš iti narobe z Led Zeppelinom!”. Mogoče sem bil ta možakar jaz, vendar mislim, da razumete kaj mislim.

V filmu dejansko vidimo Thora kot pravega boga groma, ne le kot tipa s čarobnim kladivom. Kot je bilo že prej omenjeno, v filmu ne vidimo stvari, katerih smo do zdaj bili navajeni. Stvari, ki smo jih pričakovali. Thor je brez dvoma franšiza, ki je to nujno potrebovala. Zelo po redkokrat dobimo tak film, ko imamo med celotnim gledanjem enostavno na obrazu en velik nasmešek, in prav pozabimo, da gledamo film. Verjemite, takšnih filmov res ne dobimo več pogosto. Dobro, so že dobri filmi. Filmi, ki jih pogledamo in rečemo: “To je bil dober in kul film”. Ampak to je to. Thor Ragnarok je mnogo več. To je film, ki nam med gledanjem prinese pravi užitek, sami celo pozabimo, da sploh gledamo film. Preden zaključim, se seveda enostavno moram dotakniti še Jeffa Goldbluma. Jeff Goldblum v tem filmu igra zanimivega čudaka “The Grandmasterja” aka personifikacijo Jeffa Goldbulma iz realnega življenja. Ja tisto personifikacijo iz praktično vsakega filma v katerem se pojavi Goldblum. Če vas s tem nisem prepričal za ogled, potem ne vem s čim vas bom.

 

Thor Ragnarok je eden izmed mojih najljubših filmov tega leta in eden izmed mojih najljubših Marvel filmov nasploh! Gre za neverjetno “superhero” doživetje, ki ga enostavno ne dobimo več tako pogosto. Od izjemnega igranja, norih akcijskih scen in samega humorja nasploh, do same izvedbe! Film je enostavno užitek. Pa ne le za “marvelovce”. Tudi za vas, običajne ljudi, ki niste do sedaj imeli časa pogledati prav vsak film in prebrati vsak Marvelov strip. V filmu se najde nekaj za vse! Sam že komaj čakam, da izvem, kaj bo naslednji projekt novozelandskega genija Taike Waititija!

 

OCENA: 10/10

 

Komentarji
Primoz But

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.
Primoz But

Latest posts by Primoz But (see all)

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.