Sony Xperia XZ1: dolgočasen paradni konj, odličen srednjerazrednik

Japonski Sony je v zadnjih letih izgubil veliko tržnega deleža. Ko so ostali proizvajalci hiteli naprej s tankimi robovi, dvojnimi in celo trojnimi kamerami ter zanimivimi programskimi triki, je bilo videti, da se je Sony zataknil nekje med telefonoma Z2 in Z3, ki sta še kot zadnja  množicam predstavljata zanimiv izdelek. Tako je danes Sony popularen predvsem v srednjem in nižjem cenovnem razredu in predvsem na evro-azijskem tržišču, medtem ko so jih med elitnejšimi modeli in na zahodu že izrinili Samsungi, Huaweji in iPhoni.

Izdelava in dizajn

Vir: Digital Trends

Ko torej v roke primemo Xperio XZ1, imamo občutek, da smo se vrnili kakšna tri leta nazaj. O tankih robovih ni ne duha ne sluha. Na bogato odmerjenem prostoru nad in pod zaslonom kraljujeta zvočnika, ki jima na vrhu dela družbo še velik Sonyjev logo. Glede na lansko Xperio XZ sta zvočnika doživela opazno nadgradnjo, saj sta iz sebe zdaj končno sposobna iztisniti konkretno glasnost. Pri najvišjih nastavitvah se sicer že nekoliko preveč naprezata, a je izkušnja neprimerljivo boljša od lanskega modela. Občutek, ki ga Xperia XZ1 pusti v rokah, je na kratko odličen. Za Sony značilne ostre linije pretrga prijetno ukrivljena linija, ki se od rahlo zaobljenega zaslonskega stekla zliva v zaobljene stranice in zadnjo stran telefona. Za razliko od lanskega modela so letos stranice in zadnja stran narejene iz enega kosa alumijina, medtem ko sta zgornja in spodnja stranica naprave plastični. Nenavadna postavitev anten na stranicah naprave je vizualno privlačna in opazno izboljša sprejem v primerjavi z lanskim modelom. Pri Sonyju so vgradili tudi režo za kartice micro SD, s katerimi enostavno razširimo 64GB velik notranji pomnilnik. Na desni sta kovinska gumba za glasnost, ki sta se preselila nad gumb za vklop, na katerem je še vedno čitalec prstnih odtisov. Ta je glede na lanski model še nekoliko hitrejši, a mu branje prstov pod različnimi koti zaradi majhnosti občasno še vedno povzroča težave. Toplo bi pozdravil ločen gumb za zagon kamere in zajem posnetkov, ki celotno izkušnjo fotografiranja ponese na višjo raven.

NFC čip, ki so ga lani vgradili nad zaslon, se je spet pomaknil na manj nenavadno mesto na zadnjem delu naprave, žal pa je pomanjkljivost nadležnega ponovnega zaganjanja ob odstranitvi kartice SIM ostala. Omeniti še velja, da gre za zadnjega Sonyjevega paradnega konja, ki še ima vhod za slušalke. Ta oddaja soliden zvok, ki se ga trudi obogatiti tudi bogato programje, a se končni rezultat ne more primerjati z najboljšimi na tem področju (HTC, LG V serija … ). Telefon nosi tudi oznako IP68, ki obljublja, da bo telefon preživel do 30 minut dolgo in do 1,5 m globoko sladkovodno kopel.

Zaslon

Zaslon Xperia XZ1 v diagonalo meri 5,2 palca, a uporabnik zaradi debelih robov hitro dobi vtis, da je precej večji. Tako kot na lanskem modelu gre za izvrstnega predstavnika družine LCD zaslonov, ki brez težav prekaša številne cenejše AMOLED razčičice. Navdušijo zelo živahne barve in presenetljivo visok kontrast, najbolj pa sem bil navdušen nad neverjetno visoko svetlostjo, ki jo je napravica sposobna oddajati. Zaslon je celo precej bolj svetel od lanskega modela, ki me je na tem področju že takrat navdušil. Novost je še certifikat HDR10, resolucija pa je še vedno “le” 1920×1080. Za večino uporabnikov bo to več kot dovolj, a nenavaden razpored svetlobnih pik v diamantnem vzorcu povzroči, da bomo s prostim očesom vseeno brez težav ločili posamezne piksle. Gre za majhno nevšečnost, ki jo brez težev spregledam. Težje se sprijaznim z dejstvom, da je minimalna svetlost neprijetno visoka, kar onemogoča udobno uporabo v poznih nočnih urah. Videti je, da na nočne uporabnike pri Xperii XZ1 niso pomislili, saj pogrešam tudi vgrajen filter za modro svetlobo. Na srečo so me vsaj delno potolažili zanimivi prednastavljeni zaslonski načini, ki glede na uporabnikov okus poživijo ali nevtralizirajo barve. V osnovi gre torej za zelo dober zaslon, ki pa ga omejuje premalo fleksibilna svetilnost in skopo odmerjeni programski dodatki.

Vir: supergizmo

Uporabniška izkušnja

Xperio XZ1 poganja Snapdragon 835, ki je značilen za večino vrha androidne ponudbe, predstavljene leta 2017. Samoumevno je, da lahko na Xperii XZ1 brez težav poganjamo najnovejše igre in dosegamo odlične rezultate v različnih aplikacijah za oceno zmogljivosti (“benchmark”). V kombinaciji s štirimi gigabajti delovnega pomnilnika uspe Snapdragon 835 zagotoviti zelo tekočo uporabniško izkušnjo, ki se zlahka primerja z najnovejšimi iPhoni in Pixli. V Sonyjevo preobleko preoblečen Android 8.0 Oreo je vizualno in funkcionalno zelo blizu nedotaknjenemu Androidu, a pri prednaloženih aplikacijah japonsko podjetje žal še vedno ne skopari. Tako najdemo Sonyjeve Novice, Sonyjevo Vreme, Album, Video in Glasbo; aplikacijo Play Station, ki omogoča igranje z njihovo konzolo na daljavo; aplikacije Kaj je novega, Video & TV SideView in Xperia Lounge, preko katerih lahko nalagamo multimedijsko vsebino in aplikacije; fitness aplikacijo Lifelog; aplikacijo za ustvarjanje videov (Movie Creator) in risb (Sketch), Amazonovo tržnico in aplikacijo Kindle … Nekatere, npr. Sonyjeva aplikacija za glasbo in pregledovanje slik, so odlične in poživijo uporabniško izkušnjo, a je dejstvo, da je velika večina prednaloženega programja za povprečnega uporabnika neuporabna. Ker se večine ne da izbrisati, ampak le onemogočiti, je velikodušno odmerjen 64 GB velik notranji pomnilnik, ki brez težav pogoltne takšne vrste programsko navlako, zelo dobrodošel. Če po eni strani Sony pretirava s prednaloženimi aplikacijami, jim po drugi strani manjka zanimivih in unikatnih programskih dodatkov. Novost je 3D scanning, s katerim lahko z zadnjo kamero ustvarjamo 3D modele. Gre za zanimiv dodatek, na katerega pa bo večina po nakupu kmalu pozabila. Kar manjka, so programski pripomočki, ki bi jih povprečen uporabnik dejansko lahko uporabljal vsak dan; npr. Samsungov Always On Display, HTCjev aktivni rob, ki omogoča zagon aplikacij in dejanj s stiskom naprave … Tega Xperia XZ1 nima. Še zanimiva in unikatna ura na zaklenjenem zaslonu, ki je prijetno poživila lanski model, je izginila. Nadomestila so jo premikajoča se ozadja, ki pa me niso prepričala in sem jih hitro zamenjal z “domačimi”. Prav tako nisem našel odklepanja z dvodotikom in načina za urokavičene roke, ki sta bila prisotna na lanskem modelu. Prijetni detajli, ki so ostali, so tako le še način varčevanja z energijo Stamina, Battery care + za ohranjanje “zdrave” baterije, nekaj dodatnih nastavitev v zvezi z oddajanjem zvoka in novost, Pixlova animacija na gumbu za domov. Žal to ni dovolj. V letih, ko proizvajalci vlagajo velike vsote v to, da bi bila uporabniška izkušnja na njihovem najnovejšem paradnem konju nekaj posebnega, Xperia XZ1 zelo hitro potone v pozabo. Medtem ko s prednaloženimi aplikacijami še vedno pretiravajo, so začeli konkretno rezati na drugih področjih in s tem ustvarili različico operacijskega sistema, ki na trenutke deluje celo dolgočasno. Stamina način in lasten zaganjalnik aplikacij v letu 2018 pač nista več dovolj.

Xperia XZ1 je vključena v Googlov Project Treble, kar pomeni, da posodobitve prejema hitreje in, da je razvoj AOSP-osnovanih custom romov zanjo precej enostavnejši. Kar se tiče posodobitev, res nimam pripomb, saj sem v testnem obdobju meseca dni prejel dve in končal na najnovejšem, aprilskem Googlovem paketu popravkov. Tudi nabor custom romov je precejšen in bo brez težav krajšal dan androidnim entuziastom.

Kamera

Sony izdeluje fotografska tipala za vse večje proizvajalce pametnih telefonov. Applovi iPhoni in Samsungovi Galaxyji, ki predstavljajo sam vrh mobilne fotografske ponudbe, vsi uporabljajo Sonyjevo strojno opremo. Žal Sonyjevi telefoni, ironično, na področju fotografiranja in zajema videoposnetkov nikoli ne predstavljajo konkurenčne alternative aktualnim paradnim konjem drugih tehnoloških velikanov.

Xperia XZ1 na tem področju razočara manj kot prejšnje generacije. 19 MP tipalo je pri dobri svetlobi sposobno zajemati odlične fotografije, ki imajo dovolj dinamičnega razpona in ravno prav žive barve. Čeprav se odprtost zaslonke ustavi že pri f/2.0, so tudi nočni posnetki solidni. Programski algoritmi dokaj uspešno odstranijo odvečni šum in posvetlijo posnetek, a precej hitro postane jasno, da manjka optična stabilizacija slike. Ker telefon premore dobro programsko stabilizacijo, lahko izpustitev optične odpustim. Težko pa se sprijaznim z bližinskimi posnetki, kjer Sony iz neznanega razloga najmanjšo razdaljo ostrenja nastavi na zelo veliko vrednost. Tako je bližinsko slikanje in ustvarjanje naravne boke precej stresno opravilo, žal pa telefon ne premore niti nikakršnega portretnega načina, ki bi znal umetno pričarati ta privlačni efekt. Programska oprema kamere se pri Sonyjevih pametnih aparatih ni spremenila že kopico let, tako da smo še vedno ujeti med precej zmedeno razporejene nastavitve in v menije skrite osnovne funkcionalnosti. Kljub temu gre japonsko podjetje v pravo smer, saj je npr. snemanje 4K video posnetkov končno dostopno iz osnovne aplikacije in ne zahteva nadležnega zaganjanja dodatkov.

V dobri svetlobi so posnetki zelo dobri…
…v sklabši pa precej manj navdušujoči.

Snemanje videoposnetkov je precej manj stresno kot pri lanskem modelu, saj je sistem hlajenja končno dodelan do te mere, da se telefon med snemanjem ne pregreva več. Če smo pri Xperii XZ skoraj vsakič na zaslon dobili opozorila o pregrevanju, so ta zdaj postala redkost. Programska stabilizacija zelo dobro izniči nenačrtovane premike roke, a pri tem prevečkrat ustvari neželen “jelly efekt”. Kljub temu je celotna izkušnja snemanja neprimerljivo boljša od lanske, prijetno pa jo popestri še sonyjev “super slow motion” način. Ta omogoča kratko snemanje posnetkov pri resoluciji 720p pri neverjetnih 960 sličicah na sekundo. Pri tem smo sicer za telefon nepredstavljivo velikem “frame ratu” omejeni na eno sekundo, a lahko z malo vaje in veliko dobre svetlobe dejansko ustvarimo dih jemajoče posnetke. Žal je ta lastnost lani res predstavljala nekaj posebnega, a se je letos že znašla v množicam privlačnejšem Galaxyju S9.

Zaključek

Xperia XZ1 je telefon, ki v ničemer ne izstopa. Odlično ohišje, dober in svetel zaslon, odlične specifikacije, zastarel dizajn, pusta uporabniška izkušnja in kamera, ki ne navduši, se le stežka primerjajo z najpopularnejšimi predstavniki višjega razreda. Če bi telefon stal več kot 500 evrov, bi namesto njega brez težav priporočil Oneplus 5T, iPhone X, Galaxy S8 ali S9, LG V30 ali Pixel 2 (XL), ki vsak na svojem področju izstopajo. Ker pa se pri Sonyju očitno zavedajo, da bi bila visoka cena le še eden od spodrsljajev, ki bi kupce odvračali od nakupa, so se odločili za drugačno taktiko. Lanski XZ je stal 700 evrov, XZ1 pa lahko danes v prosti prodaji najdemo že za dobrih 400 evrov. V tem cenovnem rangu je telefon izredno konkurenčen in z lahkoto premaga veliko večino srednjerazrednikov. Izvrstne specifikacije, hitre posodobitve in odličen zaslon so v srednjem razredu prej izjema kot pravilo, medtem ko pusto uporabniško izkušnjo, debele robove in nenavdušujočo kamero za štiri evrske stotake z lahkim srcem spregledam. Če je torej Xperia XZ1 dolgočasni paradni konj, je vsaj odličen srednjerazrednik.

Komentarji
Oskar Sokolov

Oskar Sokolov

Dijak. Od malega je obseden s tehnologijo. Zanima ga vse od pametnih ur do dronov, njegovo področje pa so pametni telefoni. Kot otrok je ob nizkem "budžetu" razvil smisel za iztiskanje zadnje kapljice moči iz rabljenih telefonov, od koder tudi izvira njegovo zanimanje za prilagajanje mobilnih OS-ov.
Oskar Sokolov

Latest posts by Oskar Sokolov (see all)