Nevtralnost interneta – nadaljevanje

Dobrega pol leta nazaj se je veliko debatiralo o prihajajočem glasovanju, na katerem naj bi se govorilo o ukinitvi nevtralnosti interneta v ZDA. Kljub prizadevanjem številnih organizacij in protestnim sporočilom uporabnikov svetovnega spleta, se je ameriška agencija FCC odločila, da bo zakon, ki zagotavlja nevtralnost interneta, odstranila. Mnogi državljani so glasno nasprotovali tej odločitvi in uspelo jim je prepričati senat, da je glasoval v prid ohranitvi nevtralnosti interneta. A žal je bil tudi njihov poskus neuspešen, saj je imel glavno besedo pri odločitvi Svet, ki pa je v večini nadzorovan s strani republikancev, ki so bili tudi pobudniki te spremembe. Sprememba zakona je bila potrjena in od 11. junija naprej v ZDA ni več nevtralnosti interneta.

Se je od takrat kaj spremenilo?

V bistvu ne. Še. Pravilo je zgolj onemogočalo, da bi ponudniki internetnih storitev razločevali promet glede na vsebino in tako določeno vsebino dražje zaračunali ali pa »samo« zmanjšali hitrost nalaganja. Ljudje se tega bojijo, saj bi lahko ta ukrep povzročil, da bi se ponudniki internetnih podjetij »prodali« medijskim hišam ali oglaševalskim agencijam in tako masovno favorizirali vsebino, ki jo odobravajo njihovi »sponzorji«. To bi bilo seveda prvovrstno orodje za cenzuro in vplivanje, usodo ljudi pa bi še bolj krojili posamezniki, ki imajo v lasti ogromne količine kapitala.

V resnici je možnih pet različnih scenarijev:

  1. Zelo pesimističen:
    Ponudniki internetnih storitev bodo blokirali določene vsebine in namesto njih ponujali svoje plačljive storitve. Tako bi recimo ponudnik internetnih storitev Flip blokiral Netflix in namesto tega ponujal svoj podoben produkt Flipflix za katerega bi morali uporabniki dodatno plačati. Izhod iz tega je seveda recimo v tem, da zamenjamo našega ponudnika interneta, a to je sploh v ZDA zelo težka naloga, saj ima večina ljudi zgolj eno možnost pri izbiri internetnega ponudnika in tako ti nimajo veliko konkurence, kar jim omogoča lažjo vzpostavitev monopola.
  2. Pesimističen:
    Infrastruktura omrežja bi ostala ista, a bi ljudem, ki bi plačali več denarja, ponujala višje hitrosti prenosa, medtem ko bi ostalim hitrost prenosa znižala. Tako bi ustvarila navidezen odcep v omrežju, ki bi bil namenjen samo tistim, ki bi bili pripravljeni plačati več. V nekaterih bolj optimističnih napovedih se omenja, da bi hitrost prenosa za navadne uporabnike ostala ista, tisti ki bi plačali več, pa bi lahko koristili novejše in boljše omrežje, ki bi ponujalo res visoke hitrosti prenosa.
  3. Pesimističen:
    Ponudnik internetnih storitev bi ustvaril tako imenovane vsebinske pakete. Tako bi morali za brskanje po Facebooku ali Instagramu kupiti paket za družabna omrežja, za prebiranje novic pa paket za spletne novice. Tako bi internet postal podoben današnji ponudbi televizijskih programskih shem, kjer lahko izbiramo med različnimi količinami programov in zraven recimo izberemo še komplet športnih programov ali dokumentarcev. To bi definitivno omejilo svobodo izražanja, saj si vsi ljudje ne bi morali privoščiti vsega.
  4. Optimističen:
    Stanje bi ostalo popolnoma enako kot danes. Ponudniki internetnih storitev se ne bi odločili za nobenega od zgoraj naštetih drastičnih ukrepov.
  5. Zelo optimističen:
    V zameno za manjšo promocijo svojih storitev, bi določena podjetja vlagala ogromno denarja, ki pa bi ga internetni ponudniki porabili za izgradnjo boljšega omrežja. Izgradnja boljšega omrežja je seveda možna, vendar ne v taki meri, saj je v interesu ponudnikov, da čim več zaslužijo. Tako je scenarij, v katerem bi ob odsotnosti konkurence v izboljšanje omrežne infrastrukture vlagali ogromno denarja, zelo malo verjeten.

Iz opisa teh scenarijev lahko vidimo, da imajo ponudniki internetnih storitev sedaj 3 različne možnosti kako vplivati na sam omrežni promet:

  1. Blokiranje: Internetni ponudniki bi lahko blokirali določene vsebine na internetu in tako cenzurirali promet. Če bi se na primer v njihovem podjetju zgodil incident, pri katerem bi se kratile človekove pravice, bi lahko tako onemogočili dostop do vseh člankov in objav, ki bi omenjale ta incident. Kmalu lahko uvidimo, da bi taki posegi močno omejili svobodo izražanja.
  2. Dušenje: Namesto blokiranja bi se lahko ponudniki internetnih storitev odločili, da bodo namesto tega raje stranem z določeno vsebino enostavno upočasnili hitrost nalaganja. To bi seveda odvrnilo ogromno količino ljudi, saj je dejstvo, da po spletni strani, ki se počasi nalaga, hitro nehamo brskati. Tako bi lahko ponudniki internetna bolj subtilno posegli v svobodo izražanja.
  3. Favoriziranje: Tisti uporabniki, ki bi plačali več, bi imeli veliko hitrejši internet, poleg tega bi veliko višjo hitrost nalaganja omogočili podjetjem, ki bi zato primerno plačala. Tako bi uporabniki veliko raje začeli brati tiste medijske portale, ki bi se hitro nalagali, kot pa tiste, čigar prenos bi čakali dolgo časa. Hitro lahko uvidimo, da bi to povzročilo razširjenje cenzurirane vsebine, ki bi lahko močno vplivala na javno mnenje.

Poleg že mnogokrat omenjene cenzure lahko ukinitev internetne nevtralnosti onemogoči nemoten razvoj mladih podjetij. Veliki konglomerati bi lahko namreč plačali velike vsote, da bi internetni ponudniki blokirali njihove spletne strani in onemogočali njihove storitve. Takšna praksa bi samo še bolj utrdila superioren položaj konzorcijev, ki že sedaj obvladujejo internet.

Iz vsega tega lahko sklepamo, da je internetna nevtralnost pomembna stvar. Kljub temu, da njena ukinitev v ZDA še ni prinesla vidnih sprememb, se moramo zavedati, da bi moral biti necenzuriran in svoboden internet eden izmed temeljnih vrednost moderne družbe. Zakon je omejeval zlorabo denarja in vpliva na vsebino, ki jo lahko spremljamo na internetu in tako bi moralo tudi ostati. Namen članka ni bil v napovedovanju apokaliptičnih razsežnostih odstranitve tega zakona. Namen članka je bil, da opozori, kako veliko vrednost ima svoboden internet in zakaj se moramo boriti, da tako ostane. Dejstvo je, da že danes velike svetovne firme kot so Google, Microsoft, Facebook in podobne obvladujejo internet, a njihovo obvladovanje je vseeno omejeno na njihove storitve. Bati se moramo dneva, ko uporaba Googlovega brskalnika ne bo več naša izbira.

Viri:

Pri tem naj dodam, da je nevtralnost interneta v Evropi še vedno prisotna, saj jo ureja določba BEREC.

Komentarji
Žan Magerl

Žan Magerl

Poleg tega, da je splošno izjemno razgledan, je tudi človek, ki vsaki stvari želi priti do dna, ugotoviti kako kaj deluje, zakaj je takšno kot je in ali bi to lahko izboljšali. To pomeni, da se bo čisto spustil v stvar, ki mu je trenutno padla v oči, in ne bo nehal, dokler ne ugotovi vsega, kar je za ugotoviti o določeni temi.
Verjetno bi ga lahko z eno besedo povzeli kot radovednega.
Žan Magerl

Latest posts by Žan Magerl (see all)

Žan Magerl

Poleg tega, da je splošno izjemno razgledan, je tudi človek, ki vsaki stvari želi priti do dna, ugotoviti kako kaj deluje, zakaj je takšno kot je in ali bi to lahko izboljšali. To pomeni, da se bo čisto spustil v stvar, ki mu je trenutno padla v oči, in ne bo nehal, dokler ne ugotovi vsega, kar je za ugotoviti o določeni temi. Verjetno bi ga lahko z eno besedo povzeli kot radovednega.