KMŠ Tech: Blockchain dogodek

V torek 20. 3. 2018, je v Mariboru potekal KMŠ Tech: Blockchain dogodek. KMŠ Tech so novi sklopi predavanj, ki so namenjeni izobraževanju o modernih tehnologijah, kot je to KMŠ povedal sam na svoji Facebook spletni strani. Dogodek je bil brez vstopnine, kar se je tudi videlo po številu udeleženih. Govora je bilo o zdaj že dokaj ustaljeni temi blockchain. Na tej temeljijo kriptovalute, kot so: Bitcoin, Litecoin, Ethereum in ostale. Predavali so nam doc. dr. Muhamed Turkmanović, Andrej P. Škraba, Tilen Travnik in David Tacer. Predavalnica se je hitro napolnila in pričeli smo s programom.

Uvodno besedo je imel doc dr. Muhamed Turkmanović, ki je predstavil razlike med različnimi kripto tehnologijami. Tehnologija blockchain, je le ena izmed mnogih vej, ki je bila poimenovana veriga blokov. Sama raba blockchain-a pa je veliko večja, kot si večina ljudi misli. Poleg področja kriptovalut, predstavlja ta veliko gospodarsko vrednost, ki je nova iniciativa za napredek. Velike prednosti so v transparentnosti in izboljšani varnosti, ki doprinese na porazdeljenosti podatkov in decentralizaciji. Blockchain sloni na treh konceptih: P2P oz. peer to peer, distribuiran konsenz oz. porazdeljeno soglasje in kriptografija. Posledica tega je vidna v medsebojnih interakcijah, kjer lahko zdaj deležniki med seboj pridejo do skupnega sklepa veliko lažje in hitreje, čeprav se osebno niso nikoli spoznali ali srečali. Seveda je ta princip znan že od prej, vendar je bil veliko bolj neroden, dolg in pa nasploh utrujajoč, kajti zahteval je boljše poznavanje uporabe interneta. Blockchain pa je ravno v tem stanju nerodnosti in s strani večine bolj zahteven za uporabo. dr. Turkmanović je dodal da, pride pri veliko vprašanjih manj odgovorov, saj je tehnologija še zelo sveža in ni veliko ljudi, ki bi nam lahko pomagali. Zato smo mi tisti, ki jim lahko ponudimo odgovore za nove izzive. Sami smo lahko del tega omrežja in prispevamo k splošnemu širjenju znanja.

Razložil nam je tudi o samem delovanju porazdeljenosti oz. decentralizaciji. Porazdeljenost pomeni, da si vsak različen računalnik, razdeli 1 podatek. V preteklosti je smo imeli »Master« in »Slave«, kjer smo podatke na slednjega kopirali z Master-ja. Blockchain pa spremeni zadevo tako, da so zdaj vsi računalniki Master in če si del Ethereuma, si eden od lastnikov, torej ni porazdeljenosti. Druga stvar, ki jo je omenil, je Sharding. Ta skrbi, da smo si določeno količino podatkov zares razdelili enako, torej vsem pripada 100 %, ne le del. Ko te podatke enkrat prejmeš, ti tako ostanejo in se več ne morejo spremeniti. To je velika prednost, ko govorimo o transparentnosti. Na samem področju te tehnologije pa je v ospredju Ethereum, ki je za razliko od Bitcoina, ki je javna blockchain platforma, ločil jedro in dodal pametne pogodbe. Tako se lahko spremeni delovanje sistema, kaj se zgodi z denarjem, ki ga vlagamo itd. Tu imajo potencial predvsem zasebne firme, kot je IBM, saj se lahko uporaba omeji znotraj konzorcijev, ki se med sabo združujejo in tako naredijo zasebno omrežje, če to seveda želijo. Tu še ločimo dve skupini ljudi. Tisti, ki želijo stvari pripeljati dlje in tisti, ki v te zadeve le investirajo in določajo, kako se bo denar porabljal. Tu se mora  zopet omeniti transparentnost, saj je nadzor samih sredstev veliko lažji in bolj pregleden. Težave pa pridejo na samem aplikativnem nivoju, saj zaradi decentralizacije pride do težav asinhrone komunikacije. Glede samih rešitev tega problema, pa je Slovenija na dobri poti, je povedal dr. Turkmanović in s tem zaključil svojo predstavitev.

Naslednji je bil Andrej P. Škraba, ki je vodja marketinga v podjetju NiceHash. Govoril je o principu rudarjenja kriptovalut. Rešitev, ki nam jo blockchain ponudi, je problem nadzorovanja transakcij. Medtem ko imamo za fizične valute za to vlogo banke, se v svetu kriptovalut to reši s hashi in no nonce-ji (unikatno število, ki prepreči podvajanja), ki rešujejo tako imenovan problem »double spending«, kjer bi se lahko za isti denar kupila dva različna produkta. Zato je tu nadzorni mehanizem, ki skrbi, da se najprej vzame zadnji blok in pregleda ali je ustrezen. Generira se hash, ta je sestavljen iz poljubnih številk in črk, ki se nato ustrezno pregleda. V primeru da ustreza, pridemo do zadnjega koraka. Ostane nam še nonce, ki mora zopet ustrezati novim pogojem in če je bilo vse uspešno potrjeno ter ustrezno, se ustvari nov blok. Ta krog se ponavlja in tako se rudarijo kriptovalute. Rudarji iščejo nonce številko, saj lahko z njo dobijo naslednji blok. Kot že prej omenjeno je to zelo transparentno, saj lahko vsi vidijo kdaj se nov blok najde, prav tako pa se stvari ne morejo spreminjati za nazaj.

Povedal nam je še nekaj več o podjetju NiceHash in njihovem sistemu delovanja. Sam postopek rudarjenja pri njih dejansko opravljajo ljudje, ki svoje računalnike oddajo v najem za kupce oz. stranke, ki naročijo določeno število blokov. Na voljo imaš trg, kjer lahko postaviš svoje naročilo in čakaš, da ga bo nekdo prevzel. Njihovo uspešno poslovanje pa je pripisal njihovem načinu dela. Največje podjetje za osebni prevoz, Uber, si ne lasti avtomobilov in jih ima le v najemu. Airbnb, največji nepremičninski posrednik, si ne lasti nepremičnin. Facebook, največje socialno omrežje, si ne lasti vsebine. Tako si NiceHash ne lasti opreme, vendar samo programsko opremo, vse ostalo je ekonomija. So tržne sile in vsak lahko prispeva h gradnji blockchain-a, je svojo predstavitev zaključil P. Škraba.

Nato smo prešli na planski del in sicer Tilen Travnik, ki prihaja iz D.Labs, nam je povedal nekaj več o razvoju internih produktov. Problem pri večini je, da se zaljubijo v rešitev in ne v problem. Verjamejo, da jih bo rešil žeton, medtem ko o dejanskem problemu ne vedo ničesar. Razlika med žetonom in kovancem je dokaj zamegljena. Na kratko, žeton je nadenota kovanca, saj ni točno definiran v svoji rabi in izkoriščanju, kar pomeni, da se lahko na splošno uporabi za več stvari. Drugi razlog pa je konkurenca. Privatni blockchain-i so zelo konkurenčni in lahko popolnoma uničijo vaše podjetje v smislu, da bodo hitreje in bolj učinkovito prišli do rešitve, zato boste srečni, če vas bodo na koncu hoteli vsaj odkupiti, da ne boste ostali praznih rok, je rekel Travnik. Vprašanje je: »Kam usmeriti pozornost?« Uporabniki, investitorji, izvedba žetonov, produkt, transakcije in ustvarjanje vrednosti za kupce. Vse to so možne izbire, ki zahtevajo pozornost. Razpetost je velika in odgovori so nejasni. Veliko ekip se v prizadevanjih za uspešne rezultate skozi proces osramoti s tem, da ne vedo, kam točno vlagati svoj čas, energijo ter kako odreagirati na probleme. To je tipičen potek ICO-a. Initial coin offering ali krajše ICO je neklasičen začetek financiranja, ki je za razliko od investicije poslovnih angelov ali skladov ter prodaje lastniških deležev, prodaja s kovanci oz. token-i.

Glavna razlika je med privatnim in javnim predprodajnim procesom. Pri slednjem investitorje zanima ali ste kot posameznik in ekipa sposobni speljati ICO. Glavno zanimanje je predvsem zato, ker bodo te žetone prodali še preden bo projekt prišel v končno fazo. Na drugi strani pa imamo javni proces. Tu želimo investitorje prepričati, da vložijo v nas in ICO, da lahko projekt uspešno pripeljemo do konca, ko pa smo to uresničili, pa več ne vemo, kaj hočemo. Večina podjetij si proračun razdeli v razmerju 1:5, kjer je skoraj celotni del proračuna namenjen izrecno za vzdrževanje žetonov. Nihče pa se ne vpraša: »So žetoni res prednost ali pa so dejansko ovira?« Ker žeton sam nima dejanske vrednosti. Ta pride z dejanskimi investitorji in kasnejšo uporabo. Tu pa je še zaupanje. Za fizične transakcije so tu banke, katerim večina ljudi nima težav zaupati svoj denar. Zato je tudi v »neresničnem« svetu potrebno imeti zaupanje, kajti brez njega ne boste prišli daleč, je poudaril Travnik. Za konec pa si moramo zastaviti vprašanje: »Ali bomo imeli dolgoročno ali kratkoročno investiranje?« Velike platforme so na področju medicine, energetike in turizma. Te danes zbirajo več kapitala kot ostale, ne da bi imele eno transakcijo, kjer bi nekdo bil pripravljen plačati. Če imaš žetone in ti padejo v vrednosti, kaj potem? Potrebno je aktivno vzdrževanje vrednosti žetonov. Na to večina ICO ekip niti ne pomisli in prav tu je odlična možnost za financiranje. S tem je bila predstavitev Tilna Travnika končana.

Transparentnost ter kaj pomeni ICO so bile začetne besede Davida Tacerja s podjetja CHER.IO. Lastniki podjetja podajo na razpolago svoje delnice. Pri ICO startup-u podjetja zbirajo kapital v obliki prodaj kriptovalut, predprodaji žetonov oz. prodaji tega, ki bo imel na platformi neko funkcijo, vendar vsi žetoni niso enaki. Razlikujemo med varnostjo in uporabnostjo, toda namen je skupen, dobiček. Kot lastnik varnostnega žetona si deležen dobička. Ta je seveda reguliran s smernicami, samo trgovanje pa je omejeno, saj lahko v nasprotnem primeru uniči učinke omrežja in prepreči razvoj platforme, je razločil Tacer. Uporaba na platformi pa ni regulirana in predstavlja pravno tveganje. Zato tu začnemo govoriti o Howey-jevem testu, tj. ali je transakcijska naložba primerna ali ne. Prednost ICO-jev je priložnost širjenja, saj si v stiku s celotnim svetom in na podlagi tega lahko svoj produkt prikažeš na globalni ravni. Omogočen ti je dostop tako do malih, kot velikih investitorjev. Investitor pa je lahko vsak, ki si lahko privošči kriptovaluto in razume tveganja za tem. V ospredju je hitrost, za njo pa papirologija. Pri ICO je dobro, da imaš demo produkt oz. delujoč prototip, da ga lahko predstaviš investitorjem. V primerjavi s klasičnim startup-om je malo papirologije, saj ni potrebno, da za vsak korak izpolnjuješ nov dokument, ko si gradiš skupnost investitorjev in hkrati skupnost tistih, ki bodo platformo uporabljali. Slabost pa je goljufija. Ti so tako imenovani scammerji, ki kopirajo uspešne projekte, postavijo stran na Linked-inu in začnejo zbirati kapital. V ozadju nimajo dejanskega projekta in njihova edina ideja je, da pridobijo čim več finančnih sredstev in nato z njimi tudi izginejo. Problem so tudi tisti, ki kupijo žetone v masovnih količinah in jih nato strateško sprostijo nazaj na trg. S tem lahko manipulirajo sam pretok žetonov in tako umetno nadzirajo trg. Takšnim posameznikom pravimo kiti. Tu so še tisti, ki najdejo luknje v pametnih pogodbah in te izkoristijo sebi v prid. To lahko preprečimo na enostaven način. Preden sestavimo pogodbo, se sestanemo s strokovnjaki, ki nam bodo pomagali pri oblikovanju same pogodbe in s tem preprečili morebitne luknje.

Dobro je imeti tudi prisotnost v medijih, forumih, spletnih straneh in dogodkih, kjer lahko investitorji vidijo dejanske osebe za idejami in startup-i. Pozornost je dobro nameniti tudi komunikaciji med investitorji, saj tako pokažemo, da smo glede projekta resni in imamo namen sodelovati, je končal Tacer.

Za konec pa smo imeli predstavitev Grege Mrgole, ki pa ni v poslovanju s kriptovalutami ampak uporabljajo tehnologijo blockchain za njihov startup projekt Airpod. Na kratko nam je povedal, kako se lahko blockchain uporablja za reševanje realnih problemov in novih poskusov organizacije, ter kako priti do sredstev. Govora je bilo tudi o sami skupnosti in kako ji vrniti prispevek.

Sam dogodek je imel dokaj veliko udeležbo in je veliko ljudem definitivno prinesel mnogo novih in zanimivih informacij, nasploh pa potrebno znanje za prve korake v svet blockchain tehnologije.

Nekaj več o tehnologiji na splošno pa si lahko preberete tukaj.

 

Komentarji
Ivan Srbič

Ivan Srbič

Že od nekdaj se je ukvarjal z računalniki in ker je hotel znanje še izpopolniti se trenutno izobražuje na FERI. V prostem času pa piše članke, ki jih lahko preberete tukaj.
Ivan Srbič

Latest posts by Ivan Srbič (see all)

Ivan Srbič

Že od nekdaj se je ukvarjal z računalniki in ker je hotel znanje še izpopolniti se trenutno izobražuje na FERI. V prostem času pa piše članke, ki jih lahko preberete tukaj.