Kitajska soba – miselni eksperiment

Ste kdaj srečali človeka, ki je imel o določeni temi za povedati res ogromno stvari, vendar ste podvomili, da sam res razume o čem govori? Torej, da ne zrecitira samo nekaj na pamet naučenega, ampak dejansko razume celoto. Če tega ne moremo razločiti pri človeku, kako bomo lahko potem pri računalniku?

Miselni eksperiment Kitajske sobe si je zamislil filozof John Searle. Poskus želi predstaviti umetno inteligenco s filozofskega področja, sam poskus pa poteka nekako takole:

Hipoteza: Sestavili smo računalnik, ki se obnaša, kot da razume kitajski jezik.

Za svoj vnos vzame kitajske pismenke in s pomočjo prej sestavljenih navodil sestavi ustrezen odgovor v kitajskih pismenkah. Odgovarja tako prepričljivo, da z lahkoto opravi Turingov test (tj. da lahko prepriča človeka, da je človek). Računalniku bi tako uspelo prepričati kitajskega izpraševalca, da je v resnici Kitajec z zelo dobrim znanjem kitajščine.

Shema delovanja inteligentnega sistema v poskusu Kitajska soba

Vprašanje: Pa računalnik v resnici res dobesedno razume kitajsko? Ali le simulira, da razume kitajsko? Slednji je predstavnik šibke umetne inteligence, medtem ko je v prvem primeru računalnik predstavnik močne umetne inteligence.

Kaj pa če v zaprto sobo postavimo človeka in knjigo z algoritmom programa, ki je bil izveden na računalniku? Torej namesto da bi program poganjal računalnik, ga bere človek. Človek sprejme vprašanje v kitajščini in vzame knjigo, sledi algoritmu in na koncu sestavi enak odgovor, kot bi ga sestavil računalnik. Dejstvo je, da človek ni razumel niti besede vprašanja, saj kitajščine ne zna, a je vseeno uspel sestaviti pravilen odgovor – svoje »znanje« kitajščine je simuliral.

Searle pravi, da v resnici ni razlike med vlogama računalnika, ki sledi navodilom, ali pa človekom ki ročno sledi navodilom. Oba izvajata zaporedje korakov, ki ju posledično pripeljejo do pravilnega odgovora.
Searl je s tem miselnim poskusom želel dokazati, da računalnik ne more razumeti stvari na način kot inteligenco dojemamo pri človeku. Računalnik nima uma in ne more inteligentno razmišljati v pravem pomenu besede. S tem ovrže teorijo o hipotetičnemu obstoju močne umetne inteligence.

Umetna inteligenca po Searlu:

»Inteligentno sprogramiran računalnik je tak, ki bi imel s pravimi vhodi in izhodi razum v popolnoma enakem smislu kot človek.«

To je zgolj ena izmed mnogih definicij močne umetne inteligence, a je ne smemo mešati z bolj priznano Kurzweil-ovo definicijo splošne umetne inteligence. Searl v svojem poskusu ne želi omejiti računalnike na stopnji inteligence, a želi potegniti črto med inteligenco in zavestjo, saj trdi, da še tako zelo inteligenten računalnik ne bi imel uma in zavesti. S filozofskega vidika se odvijajo številne debate o tem, kako je naravna inteligenca drugačna od umetne in da se je ne da »ponarediti« z računalnikom. Zgodba se zna zaplesti, saj vsaka stroka trdi svoje, a pomembno je, da razumemo več različnih pogledov na določeno tematiko. Kitajska soba je zgolj ledena kocka na celotni ledeni gori razprav na to temo, a zdi se mi, da se da z njo lepo predstaviti določene koncepte, ki vladajo na področju umetne inteligence.

Cilj večine tehnoloških raziskav umetne inteligence je namreč sestaviti sisteme, ki se obnašajo inteligentno, ne zanima pa jih, če je ta inteligenca zgolj simulacija inteligence. Ne ubadajo se s filozofsko hipotezo o močni umetni inteligenci, ki želi posnemati oz. oponašati vse človeške kognitivne funkcije.

Želijo namreč sestaviti inteligentne sisteme, ki lahko sami brez eksplicitnega programiranja na podlagi izkušenj in vzorcev objektivno odločajo o določenih kompleksnejših situacijah. Več o tem pa v prihodnjem članku.

 

Video demonstracija poskusa:

Vir:

Komentarji
Žan Magerl

Žan Magerl

Poleg tega, da je splošno izjemno razgledan, je tudi človek, ki vsaki stvari želi priti do dna, ugotoviti kako kaj deluje, zakaj je takšno kot je in ali bi to lahko izboljšali. To pomeni, da se bo čisto spustil v stvar, ki mu je trenutno padla v oči, in ne bo nehal, dokler ne ugotovi vsega, kar je za ugotoviti o določeni temi.
Verjetno bi ga lahko z eno besedo povzeli kot radovednega.
Žan Magerl

Latest posts by Žan Magerl (see all)

Žan Magerl

Poleg tega, da je splošno izjemno razgledan, je tudi človek, ki vsaki stvari želi priti do dna, ugotoviti kako kaj deluje, zakaj je takšno kot je in ali bi to lahko izboljšali. To pomeni, da se bo čisto spustil v stvar, ki mu je trenutno padla v oči, in ne bo nehal, dokler ne ugotovi vsega, kar je za ugotoviti o določeni temi. Verjetno bi ga lahko z eno besedo povzeli kot radovednega.

3 misli o “Kitajska soba – miselni eksperiment

Komentarji so onemogočeni.