Justice League – Recenzija

Justice League je nov film Zacka Snyderja, ki je kljub kasnejšemu prevzemu Jossa Whedona, vseeno na koncu filma kreditiran kot glavni režiser. Whedon je projekt prevzel v kasnejši fazi snemanja, ko je Snyder odstopil, zaradi tragedije v družini, ko je izgubil hčerko. Justice League lahko tako obravnavamo kot film z dvema režiserjema. In to tudi je. Lahko so opazni tako “Snyder” kot tudi “Whedon” elementi, in čeprav film vsebuje veliko več humorja, kot smo jih vajeni v DC filmih (za kar je zagotovo odgovoren Whedon), na koncu vseeno vse skupaj bolj spominja na Snyderjev tip filma.

V filmu torej prvič spremljamo legendarno “Ligo Pravice”, ki jo sestavljajo Batman (Ben Affleck), Wonder Woman (Gal Gadot), Flash (Ezra Miller), Cyborg (Ray Fisher) in Aquaman (Jason Momoa). Aja, pa še nekdo … Torej, s kom se mora spopasti “DC-jeva verzija Avengerjev”? Steppenwolf aka kreacije ekipe prepotenih programerjev. Ja, negativec je popolnoma CGI, in tako tudi deluje. Dolgočasen in ne zanimiv. Razlog, da sem bil še posebej razočaran, je bilo dejstvo, da je Steppenwolfa igral neverjetno sposoben igralec Ciarán Hinds, ki bi ga lahko vsaj delno uporabili, namesto, da smo ves čas bili deležni enostavno monotonega in dvodimenzionalnega računalniškega lika, ki me pač nikoli ni prepričal. Nikoli nisem začutil strahu, ki bi ga moral, ko gre za tako mogočnega negativca. Orjaška CGI pošast brez kakršnekoli karakterizacije enostavno ne mora delovati! Je to res najboljše kar zmore DC?

Velja, “bad guy” je torej slab. Velja enako za ostale like? Ben Affleck, kot v prejšnjih filmih spet ne razočara, tako kot Bruce Wayne in seveda tudi kot Batman. Gal Gadot kot Wonder Woman pa se tudi spet zelo izkaže. Henry Cavil kot Superman, pa je tudi po vsej verjetnosti najboljši Superman v vseh DC EU Universu. In ja, da ne bom čisto ignoriral Cavilove “kontroverzne ustnice”. Kakor vemo, je Cavil med filmom sodeloval še pri drugem projektu, kjer je potreboval brke. Posledično je bilo tako treba v nekaterih scenah digitalno odstraniti njegovo zgornjo ustnico. In čeprav je v nekaterih trenutkih dokaj opazno, lahko iskreno priznam, da tega po vsej verjetnosti sploh ne bi opazil, če ne bi pred ogledom za to slišal. Vseeno se mi brez dvoma zdi, da je bila uporaba CGI-ja za njegovo ustnico veliko bolj potrebna, kot pa za samega Steppenwolfa.

Kaj pa novinci? No dobro, niso ravno novinci, saj smo jih lahko (vsaj za par sekund) opazili že v lanskem Batman vs Superman: Dawn of Justice, ki vsaj meni osebno (prosim ne me zasovražiti do konca življenja) ni bil tako slab in katastrofalen, kot ga opisuje večina ljudi. Ezra Miller je kot Flash enostavno popoln, medtem, ko je tudi Jason Mamoa neverjetno frajerski in zabaven (čeprav ga v filmu v vodi vidimo najbrž manj kot 2 minuti). In čeprav Ray Fisher res dobro izkoristi scenarij, ki mu je ponujen, vseeno njegov lik velja za enega šibkejših. Čeprav ima “eno izmed najpomembnejših” nalog, vseeno dobimo občutek, da je v ekipi samo zato, da lahko “bere dotateke” in razlaga stvari, ki jih ne vedo. Morda je že pomemben lik, vendar pomemben vedno ne pomeni zanimiv. Nejasno je tudi predstavljeno njegovo ozadje oz. “backstory”, ki ga sicer poznam iz stripov, vendar tega ne morem upoštevati, saj se zavedam, da večina gledalcev, nima širšega stripovskega znanja.

Vidno je, da se DC želi popraviti. Vidno je, da želi odpuščanja za svoje grehe. Justice League je tako posledično izpadel zabavno in brezskrbno. Kar je velika sprememba, od prejšnjih “temnejših” in “resnejših” primerov. To je tako dobra, kot tudi slaba stvar. Vendar žal predvsem slaba. Vse skupaj deluje kot film, ki si ga je res na lahek način ogledati, vendar medtem ne čutimo nobene odgovornosti. Zaradi vsega humorja med filmom nisem začutil prav nobene skrbi oz. strahu. Nisem bil investiran v vrhovni problem naših junakov. Spet lahko povem, da je za to po vsej verjetnosti tudi kriv Steppenwolf, ki je kljub obetavni predstavitvi in zabavni “sceni z Amazonkami”, vseeno več kot razočaral.  Ena izmed glavnih težav filma je tudi, da vse skupaj deluje “rushed” in površno.  Vidi se, da bi v filmu radi prikazali res veliko, vendar za to enostavno nimajo časa. Vsaj ne dovolj. Berry Allenova predstavitev je res kratka in skromna (enako velja za Cyborga), kar je res žalostno, saj posledično do teh likov ne moramo začutiti res tiste globine, ki bi jo lahko. Vsaj dovolj časa nimamo. In ker govorimo o DC filmu, se lahko tudi zavedamo, da bo film vseboval določene (drugače nepomembne) scene v filmu, le zato, da lahko naredijo “setup” za nov film, kar seveda lahko pripelje do mnogih površnih in zmedenih trenutkov v zgodbi. Seveda ni to le težava DC, temveč večine “Cinematic Universov” nasploh.

Film lahko obravnavamo kot “POPRAVNI IZPIT” za DC. So bili torej v njem uspešni? Ne še popolnoma, vendar se pozna napredek. Film kljub mnogim težavam vseeno velja za enega boljših DC filmov. Gre za zabaven in presenetljivo neobremenjen in “neresen” film, ki zagotovo bolj spominja na Marvel, čeprav je sam izgled in občutek filma, še vseeno enak DC-jevemu “temačnemu” stilu. Glavna težava s katero se spopade vsak film, posnet po kateremu koli izvornemu materialu (knjige, stripi, video igre…) je: Kako naj povemo oz. razložimo to zgodbo občinstvu, ki o samih likih in dogajanju nimajo prav nobenega prejšnjega znanja. Treba se je pač zavedati, da si film ne bodo ogledali le srčni stripovski ljubitelji, temveč tudi ljudje, ki kljub “stripovskem neznanju” vseeno želijo videti dober in kvaliteten film. In Justice League ima brez dvoma veliko težav s tem. Kljub temu, je DC vseeno na dobri poti, vendar do željenega uspeha manjka še res veliko.

OCENA: 6/10

 

 

Komentarji
Primoz But

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.
Primoz But

Latest posts by Primoz But (see all)

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.