Fizika v šoli in življenju

Začetek šolskega leta pomeni popolnoma nov list v šolski redovalnici, a zakaj se odnos oz. pričakovanje do predmetov kot so fizika, matematika, kemija in biologija ne spremeni? Zadnja leta se mi poraja vprašanje, zakaj je fizika, ki nam na podlagi preprostih matematičnih modelov predstavlja naš svet in okolico, eden najbolj osovraženih predmetov pri učencih in dijakih?

Fizika je naravoslovna veda, ki na podlagi opazovanja, eksperimentiranja in matematike opiše snov in njeno gibanje v prostoru in času. V osnovnih šolah jo začnejo poučevati v osmem razredu. V srednjih šolah pa je poučevanje fizike odvisno od smeri, ki si jo dijak izbere. Za primer si vzemimo učence osmega razreda osnovne šole. Večina jih še ne ve, kaj bi v življenju sploh radi počeli, zato bi naj bili odprti za vse možnosti, vključno s fiziko. Skoraj vsi pridejo k uri fizike že z zelo slabo predstavo o predmetu. A zakaj? Globalna družba je nasploh negativno nastrojena proti naravoslovnim predmetom, saj zahtevajo nekaj več razmišljanja, učenja in truda, da stvari razumemo. Medtem, ko so pri družboslovnih predmetih vključeni zgolj podatki in primeri, zato tu poteka druge vrste razmišljanje, ki je ljudem bolj prijazno. Največjo napako učencem in dijakom naredijo starši, sorodniki in vrstniki, ki mu/ji preden se sploh prvič sreča s fiziko in naravoslovjem povedo, da je to predmet, ki njim ni bil nikoli všeč oz. ga nikoli niso in ne bodo uporabili. V resnici se z naravoslovjem, predvsem matematiko in fiziko, srečujemo v vsakdanjem življenju.

Newtonovo nihalo

V Sloveniji se je lani za študij odločilo 46, 5 % mladih, od tega kar 30,5 % dijakov, ki študirajo predmete, vključujoče naravoslovje, fiziko ali matematiko. Tu se račun na podlagi nepriljubljenosti naravoslovja in matematike v šolah in končne izbire študija ne izide. Kako je možno, da je fizika v šoli všeč le redkim, nato se pa za študij, ki zadeva tudi fiziko odloči kar 30,5 %? To je dokaz, da fizika vendarle ni tako slaba oz. nepriljubljena, ampak da imajo otroci to zgolj v glavi do trenutka, ko se odločijo za študij in ugotovijo, da je fizika zelo koristna veda.

POUČEVANJE FIZIKE

Fiziko kot abstraktno vedo je treba otrokom predstaviti na drugačen, njim zanimiv način. Na začetku se otroci pri fiziki seznanijo s tlakom in silo, kar je za njih nekaj popolnoma novega in jim zgolj formule in nepomembni primeri ne pomenijo nič. Profesorji naj otrokom pokažejo povezavo med silo in tlakom na praktičnem in vsakdanjem primeru, kot je recimo zbodljaj z iglo in zbodljaj s prstom. Otrokom bo takoj jasno, da jih bo zbodljaj z iglo kljub enaki sili bolj zabolel. Tu se otroci naučijo sicer popolnoma preprostega, ampak koristnega življenjskega nauka.

Tlak

V srednji šoli se vse začne z mehaniko in gibanjem teles. Vsi smo se kdaj gugali na vzvodni gugalnici, a kot otroci v teoriji nismo razmišljali, kako je stabilnost odvisna od oddaljenosti od osi in mase bremena, praktično pa smo to obvladali. V teoriji se temu primeru reče navor, a če dijak tega ne izve na primeru vsakdanjosti, bo zelo težko razumel obravnavano snov pri predmetu.

Velik problem se pojavi tudi takrat, ko dijak/učenec ne razume nekaj tisoč let stare in abstraktne matematike. Ta se še vedno (na žalost) predava zgolj numerično in nerazumljivo, kar seveda ni prav.

Spletna stran astra.si predava matematiko na drugačen, prijaznejši način. Prav tako želijo ozavestiti ljudi, kako pomembna in zabavna je lahko matematika, če je le predavana na zanimiv način. Več o matematiki v šolah pa izveste v prejšnjem članku.

Sam sem imel tako v osnovni šoli, kot sedaj v srednji šoli izjemno srečo, da sem naletel na dobre profesorje, ki mi tako matematiko kot fiziko predstavijo na razumljiv, zabaven in vsakdanji način.

Vsakomur, ki mi reče, da sta matematika in fizika nezanimivi in da se jim zdi nepotrebno, da se ju učijo njihovi otroci, jim povem: »Dajmo mladim priložnost, da matematiko in fiziko razumejo in doživijo na podlagi vsakdanjih primerov. Naj jim bo to zgolj izziv, da nekaj rešijo in se naučijo, ne zato, da bodo kljub neznanju in strahu imeli dobre ocene«.

Einsteinova enačba

 

Viri:

Komentarji
Aljaž Krajnc
Follow me

Aljaž Krajnc

Dijak, zanima se za nove tehnologije, uporabno znanost in prihodnost. Rad piše članke in izvaja javne predstavitve ter skozi tehnologije spoznava rešitve do lažjega in boljšega življenja ljudi.
Aljaž Krajnc
Follow me

Latest posts by Aljaž Krajnc (see all)

Aljaž Krajnc

Dijak, zanima se za nove tehnologije, uporabno znanost in prihodnost. Rad piše članke in izvaja javne predstavitve ter skozi tehnologije spoznava rešitve do lažjega in boljšega življenja ljudi.