Barry – Recenzija

Vsak izmed nas ima zagotovo, ali pa je vsaj enkrat v nekem določenem obdobju v svojem življenju imel željo in sanje o svojemu “sanjskemu poklicu”. Čeprav (žal) do te uresničitve nikoli ni prišlo in smo pristali v neki dolgočasni (a vseeno bolj “realistični”) službi, si vedno globoko v sebi očitamo zakaj nikoli nismo sledili svojim sanjam. Nikoli ni prepozno za spremembo! In enako velja za Barrya, pa čeprav njegov poklic do sedaj še zdaleč ni veljal za dolgočasnega.

Barry je nova HBO serija Billa Haderja in Aleca Berga. Hader je najbolj znan za svoje delo na SNL-u in v filmih, medtem ko je Berg v preteklosti delal na Seinfeldu, kasneje pa tudi ustvaril Silicon Valley, eno mojih najljubših kreacij programa HBO. Hader je najprej prišel v Los Angeles z namenom, da bi postal filmar, vendar je kmalu odkril impro in tako posledično postal komik in kasneje tudi član prestižnega SNL-a. Za nekaj časa je delal tudi na South Parku, z namenom da bi se naučil pripovedne strukture od Treya Parkerja in Matta Stona. Hader mi je bil vedno všeč (zame bo po vsej verjetnosti vedno policist Slater iz Superbada), ampak pred ogledom serije res nisem vedel kaj pričakovati. Delovala mi je le kot še ena povprečna generična HBO serija z nič več kot le zabavno premiso: “Plačani morilec se odpravi v LA, kjer se kmalu zaveda, da želi postati igralec”. Stvar, ki jo od Barrya definitivno nisem pričakoval, je bilo dejstvo, da se serija odloči za tako temačne in na trenutke kar čustvene trenutke. To seveda še zdaleč ne pomeni, da nismo deležni mnogih smešnih likov in situacij, vendar je Barry brez dvoma veliko bližje Breaking Badu, kot pa recimo Grosse Pointe Blanku.

Igralska zasedba je enostavno izjemna! Poleg Haderja so tukaj tudi vrhunski Stephen Root kot Barryev “šef” Fuches, Sarah Goldberg kot nova simpatija našega protagonista, Henry Winkler kot njegov dramski učitelj Gene, ter absolutno neverjeten Anthony Carrigan! Carrigan igra NoHo Hanka, asistenta lokalnega mafijca Gorana Pazarja. Praktično vsaka beseda, ki jo Hank izgovori, velja za pravo “komično zlato”. Njegov pristop je tako edinstven, kot tudi navdihnjen. “Finta” tega lika je njegova neizmerna in pretirana vljudnost v bolj “resnejših” oz. nasilnejših trenutkih. Prvi del sezone je sicer dokaj soliden, vendar v drugi polovici stvari postanejo še veliko bolj čustvene. Gledalci se začnemo spraševati ali je Barry dobra ali slaba oseba. Haderjev nastop postane bolj osredotočen in vse ure v gledališču se tematsko pričnejo povezovati s tem, kar se dogaja v Barryevem življenju. Barry ni ravno dober igralec, ampak na nek način konstantno nastopa oz. “igra” pred praktično vsako novo osebo, ki jo spozna, z namenom, da bi skril dejstvo, da se preživlja z ubijanjem ljudi. Sam želi biti le “normalen” in sprejet, vendar mu njegove pretekle odločitve to preprečujejo. Ni se sposoben postaviti zase, zato je ves čas pod vplivom drugih, ki ga tako lahko brez težav prepričajo v zla dejanja. Vendar mu gledališče (dramski razred) pomaga najti novo samozavest. Barry se konstantno bori s svojim instinktom, da naredi to, kar je potrebno, pa četudi ga spravi še v globlje težave. Kot gledalci čutimo za Barrya, saj lahko vidimo, da se želi spremeniti, vendar nas serija nikoli ne pozabi opomnit,i kdo Barry zares je.

Barry je lep primer bistrega in domiselnega pisanja. Sam že komaj čakam na drugo sezono, in čeprav (vsaj trenutno) serija ni deležna tolikšne pozornosti, kot bi si jo morda zaslužila, sem mnenja, da ima potencial sčasoma postati nekaj res posebnega. Ko gre za Berga, je pri meni na prvem mestu še zmeraj Silicon Valley, vendar sam osebno ne bom prav nič presenečen, če se to v naslednjih letih spremeni.

OCENA: 9/10

Komentarji
Primoz But

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.
Primoz But

Latest posts by Primoz But (see all)

Primoz But

Velik ljubitelj filmov, občasno tudi pisec scenarijev.